Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-107/96. s katero je odločilo glede nekaterih določb zakona o začasnem, delnem zadr­žanju vračanja premoženja, med drugim zapisalo, da imajo cerkve in verske skupnosti vlogo obče ko­ristne ustanove.

V zvezi s to trditvijo Ustav­nega sodišča se postavljajo ra­zlična vprašanja. Eno izmed njih je recimo, ali ima. takšno vlogo tudi cerkev, v zgodovini katere je bilo prelite mnogo krvi in katere naj­višji predstavnik oz. vodja je po­zval vojaško organizacijo Nato k intervenciji v Bosni, torej k upo­rabi vojaške sile, katere posledica je ubijanje; po drugi strani pa ista cerkev govori oz. uči: »Ne ubijaj« in »Ljubite svoje sovražnike; de­lajte dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci vašega Očeta, kije v nebesih.«

Ali ima lahko vlogo obče kori­stne ustanove cerkev, ki zahteva, da se jo financira iz državnega proračuna, da jo torej financirajo vsi državljani, tudi tisti, ki niso njeni verniki, čeprav v njenem ka­tekizmu oz. zakoniku piše, da ima pravico zahtevati od vernikov, kar potrebuje za namene, ki so jih lastni oz. so verniki dolžni, da vsak po svojih močeh poskrbijo za ma­terialne potrebe cerkve. In bratska cerkev prej omenjene cerkve iz ene izmed evropskih držav ima ve­liko premoženje (približno 100 mi­lijard nemških mark), čeprav obe govorita o socialni pravičnosti, po­moči revnim oz. o ljubezni cerkve do revnih … in učita, da je Jezus rekel: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatje kopljejo in kradejo…«

Ali je lahko obče koristna usta­nova cerkev, ki posega v politiko oz. želi postati »država« v državi, čeprav uči, da je Jezus rekel Pilatu: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta; bi se moji služab­niki bojevali, da ne bi bil izročen Judom; tako pa moje kraljestvo ni od tod.«

Ali pa cerkev, ki ima sistem ka­znivih dejanj, kazni (tudi npr. izob­čenje) in kaznovanja vernikov, če­prav uči, da je Jezus rekel: …»Vsak, kdor se jezi na svojega brata, za­služi, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ‘tepec’, zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče ‘nespametnež’, zasluži, da pride v peklenski ogenj.« In ta cer­kev enkrat trdi, da obstaja večno prekletstvo, drugič pa, da je Bog večna in absolutna ljubezen, obe, trditvi pa se v bistvu izključujeta.

Ali ima lahko torej takšna cer­kev vlogo obče koristne ustanove? Ali zgodovina in sedanjost potrju­jeta to trditev Ustavnega sodišča? Primerno bi bilo, da bi Ustavno sodišče javno objavilo kriterije, na podlagi katerih je presodilo, da imajo cerkve in verske skupnosti vlogo obče koristne ustanove.

Objava: Delo, 14.4.1997.