V časniku Delo je bil pod gornjim naslovom objavljen članek, v katerem je avtor Jože Krašovec med drugim navedel, da je bil pre­vod Svetega pisma v celoti narejen po izvir­niku.

V zvezi s to trditvijo se postavlja vprašanje, ali je, vsaj glede »Nove zaveze«, resnična oz. točna. Znano je namreč, da ne obstaja nika­kršno prabesedilo biblije, da obstaja samo veliko zapisov Jezusovega življenja, ki pa jih niso zapisali njegovi očividci – razen Jane­zevega evangelija morda. Združitev poročil o Jezusovem življenju – avtorji poročil so neznani, poročajo pa o tem, kaj so slišali – v Novo zavezo se je zgodila v kasnejših stoletjih in ob silnih razprtijah o tem, kaj naj bi spadalo vanjo.

Že v četrtem stoletju je bila množičnost be­sedil tako velika, da je papež Damasus I. po­oblastil meniha Hieronima, naj napravi se­stav obvezujočih besedil, ta pa je našel tako množico v verzih razhajajočih se besedil, da je skoraj obupal.

Predlagam, da avtor navedenega članka po­jasni, kateri je tisti izvirnik, ki je služil kot osnova za prevajanje, iz katerega časa je in kdo je avtor.

Sobotna priloga Dela, 5.7.1997.