Evropska poslanka Mojca Drčar Murko igra v evropskem parlamentu eno najpomembnejših vlog na področju zaščite živali. Je podpredsednica medskupine za dobrobit živali ki je doslej pripravila veliko pisnih deklaracij in pobud za izboljšanje položaja živali znotraj Evropske unije. Vaše pobude in vprašanja glede zaščite živali sprejema na naslov: mojca.drcarmurko@europarl.europa.eu. spletna stran evropske poslanke pa je: www.drcar-murko.si

Kakšne aktivnosti ste kot evropska poslanka doslej vodili na področju zaščite živali?

Najpomembnejši tekst, ki ga je kadarkoli sprejela EU za zagotovitev dobrobiti živali, smo sprejeli lani. Moja politična skupina – liberalcev in demokratov – mi je poverila nalogo poročevalke, ki vlaga in koordinira amandmaje na predloženi zakonski tekst. Z namenom spodbujanja zavesti ljudi za položaj živali – tako z etičnega kot tudi gospodarskega in drugih možnih zornih kotov – delujem kot podpredsednica medparlamentarne skupine poslancev. Tu s pomočjo povabljenih izvedencev na posameznih področjih zaščite živali odpiramo nove teme in preizkušamo, če bi bilo mogoče dobiti zadostno večino, da bi od Evropske komisije zahtevali pripravo osnutka evropskega zakona. Izbor tem je širok – od analize nehumane industrije piščancev, lova na tjulnje in bikoborb do položaja živali v zooloških vrtovih, za namene razvedrila ljudi …

Zakaj tej tematiki, skrbi za živali’, posvečate toliko pozornosti?

Moji motivi za angažiranje v parlamentu so večplastni. Prvi element je etični: zavračam antropocentrizem, s katerim so si ljudje pripravili filozofski in verski izgovor, da z vsemi drugimi živimi bitji, vštevši najbližje sorodnike primate, lahko storijo vse, kar jim koristi. Sem privrženka razsvetljenega antropocentrizma, ki dominantno vrsto na Zemlji zavezuje k odgovornosti do drugih vrst. Drugi je ekološki: nesporno je, da je z ogrožanjem biotske pestrosti – izidom razvoja na Zemlji zadnjih dveh in pol milijard let -, človek načel temelje svoje blaginje, če ne celo obstanka. Etično in pragmatično ekološko se pri tem dopolnjujeta. Tretji motiv je ekonomski: ne da bi ogrozili koristi, ki jih imamo ljudje od živali, bi lahko na večini kritičnih točk prihranili njihovo trpljenje, če bi se hoteli preusmeriti k alternativam. Denimo pri znanstvenih poskusih: že zdaj je mogoče in vitro bolj zanesljivo, če ne celo stoodstotno zanesljivo, pa tudi mnogo hitreje in ceneje, izvesti poskuse brez živali.

Kakšno težo imajo pisne izjave za določeno prepoved zlorabljanja živali v Evropski uniji?

Včasih vzporedno z delom v odborih zbiramo podpise za pisne izjave o kakem prav posebno krutem ali ogrožajočem primeru ravnanja z živalmi. Če se nam posreči pridobiti podpise več kot polovice evropskih poslancev, zadeva postane uradna. Komisija mora tedaj pripraviti zakonski tekst o tem vprašanju in ga dati v parlamentarni postopek. Tako je bilo doslej z zahtevo po prepovedi uvoza tjulnjih proizvodov na evropski trg. Komisija se je v resnici lotila dela, a je bila pod tako močnim pritiskom držav, od koder so lovci na tjulnje mladiče (Kanada, Norveška), da je zadeva razvodenela in z rezultatom nismo zadovoljni. Lov kljub našim drugačnim upom letos še ni bil prepovedan. Bila sem tudi med predlagatelji pisne izjave za prepoved bikoborb v Evropi, za končanje znanstvenih poskusov na primatih, za končanje uvoza prosto živečih ptic na evropski trg, za prepoved lova na ptice selivke, zavzemam se za prepoved uvoza in trženje kož psov in mačk v Evropo, za alternativne poskuse zdravil, za ohranitev biotske pestrosti …

Znano je, da cerkev podpira bikoborbe, saj ima celo svetnika za to gnusno krvavo dejavnost Zanima me, ali je tudi to vplivalo, da je manj kot polovico poslancev glasovalo za prepoved bikoborb?

Mislim, da so bili pomembnejši ekonomski interesi držav, ki prirejajo bikoborbe. Katoliška cerkev, ki je prav v teh državah (Španija, Portugalska, Francija) zelo močna, to sicer brani kot del tradicionalne kulture, a zadaj so velikanski dobički, kar se je naj lepše videlo med glasovanjem o proračunu EU za prihodnjih sedem let, ko se nam ni posrečilo te postavke črtati s seznama. Za to so glasovali celo mnogi nizozemski poslanci, ki nimajo bikoborb, in je javnost do njih kritična. Zakaj? Ker so jim španski kolegi povedali, da bodo drugič, ob kaki drugi priložnosti, oni glasovali proti njihovim interesom. Mislim, da je tudi Slovenija kot država – v Svetu ministrov -glasovala za ohranitev evropskih subvencij rejcem bikov za bikoborbe. Tuje bistvo problema – da bikoborbe financirajo tudi z našim denarjem.

Kakšna je po vaši oceni splošna zavest evropskih poslancev glede zaščite živali? Imate občutek, da se situacija spreminja na bolje?

Se obrača na bolje, a evropski poslanci so v celoti kar dober presek evropskih javnosti, ki se sicer tu in tam zavzamejo za kako vrsto živali, a imajo na splošno do živali še vedno tradicionalni odnos – skoraj vse je dovoljeno, če jim služi. Proti temu poskušamo delati.

Koliko na vas pritiskajo gospodarski lobiji, ki služijo na račun izkoriščanja živali?

Name ne pritiskajo; osredotočijo se na ljudi, ki so dojemljivi za njihove argumente, in si tako zagotovijo večine za glasovanje.

Do leta 2012 naj bi v EU prepovedali kokošje baterijske farme. Toda obstaja bojazen, da bi zaradi lobijev ta datum prestavili. Kako vi gledate na to?

To je možno. V direktivi iz leta 1999 je bilo določeno prehodno obdobje, ko morajo države zagotoviti (po 1. januarju 2003) minimalne pogoje zaščite baterijske reje, in dogovora ni bilo lahko doseči. Datum 1. januarja 2012 je sicer daleč, a pritiski na to, da bi datum preložili, se bodo v prihodnjem obdobju zagotovo povečali.

Kaj bi priporočili vsem varstvenikom živali? Kako naj delujejo, da bodo čimbolj uspešni? Naj izvajajo več pritiska na industrijo, politiko?

Lobiji so izraz velikih ekonomskih interesov, a odločilne so na koncu le države. Če so se pustile prepričati one, potem parlament, ki je skupaj s Svetom ministrov eden od dveh evropskih zakonodajalcev, ne more uveljaviti svoje večinske volje.

Kako ocenjujete delo slovenskih politikov, torej ministrov, poslancev, predsednika vlade na področju skrbi za živali?

Nisem opazila, da bi jih to področje zanimalo. Mislim, da je zunaj obzorij večine imenovanih.

Slovenski rjavi medved je zaradi svoje ogroženosti zavarovan s Habitatno direktivo in Bernsko konvencijo, pa ga kljub temu na veliko streljajo, v letu 2007je planiran odstrel kar 100 medvedov. Ali bi bilo mogoče zanj kaj storiti v evropskem parlamentu?

Na spornost odločitve smo opozorili našo skupino za dobrobit živali. Njen predsednik, britanski konservativec Neil Parish, po poklicu kmet, je o tem napisal pismo slovenskemu ministru za okolje Janezu Podobniku. Odgovora ni bilo.

Znano je, da je živinoreja eden največjih uničevalcev okolja in podnebja, njen produkt meso pa je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, zaradi katerih umirajo milijoni ljudi. Živinoreja in meso sta tako zadevi, ki povzročata nepredstavljivo družbeno škodo. Ali evropska komisija pripravlja kakšne ukrepe, ki bi odpravili oba negativna pojava? Če ne, ali bi bilo mogoče kaj v zvezi s tem narediti v evropskem parlamentu?

To, kar omenjate, velika večina ljudi ne sprejema za dejstvo življenja, čeprav se spričo resnosti podnebnih sprememb taka opozorila širijo. Ko se pojavijo, so pogosto zavrnjena kot neresno filozofiranje, ki naj bi bilo zunaj resničnega življenja. Vemo, kako pomemben položaj je imelo kmetijstvo v začetku nastanka EU. Tudi v evropskem parlamentu je veliko poslancev lastnikov velikih kmetij in odbor za kmetijstvo je v celoti brezupno konservativen. Kljub temu se teme, ki jih omenjate, na odboru za okolje pojavljajo kot posamezne diskusije. Ne, evropska komisija ne pripravlja nobenih takih ukrepov.

Čeprav je dokazano, da je lov ekološko škodljiv, še vedno obstaja v večini držav EU, So v evropskem parlamentu ali kakšnem drugem organu EU težnje, da bi se lov ukinil?

Ne. V Evropskem parlamentu konkurira naši skupini za dobrobit živali skupina za trajnostni lov, ki ima mogočne zaščitnike in očitno tudi veliko privržencev v parlamentu. Evropski poslanci smo kar dober prikaz evropskega povprečja.

Na katerem področju zaščite živali so evropski politiki najbolj odprti za pozitivne spremembe?

Trenutno je to pri zaščiti prosto živečih ptic. Posrečilo se nam je doseči prepoved uvoza – nujnega s stališča zaščite biotske pestrosti in z etičnega stališča vendar ne zaradi tega. To smo dosegli zato, ker je prevladalo stališče, da naj bi ptice selivke in prosto živeče ptice prenašale v Evropo virus ptičje gripe. Z drugimi besedami, do trajne prepovedi uvoza v Evropo je prišlo zaradi nevarnosti izbruha ptičje gripe, ne zaradi skrbi za ohranitev vrst oziroma odprave trpljenja ujetih živali.

Kako bi po vašem mnenju iz-gledal svet, če bi bili vsi politiki vegetarijanci?

Spremenilo bi se ravnanje z živalmi, a kdo ve, če bi bil svet bistveno drugačen, če takega prepričanja z njimi ne bi delili tudi drugi ljudje. Eden najpogostejših ugovorov temu ali onemu zaščitnemu ukrepu je navadno sklicevanje na svobodo odločitev posameznikov: kaj kdo uživa, je njegova stvar, kaj kdo dela, tudi (ali je lovec ali pa lovu nasprotuje…). Verjetno moramo računati s tem, da se nič bistvenega ne bo spremenilo, dokler se ne bodo pokazale slabe posledice tradicionalnih vzorcev našega življenja, ki se dotikajo meja zmogljivosti Zemlje, da jih preživi.

Vlado Began, Damjan Likar

Objava: Osvoboditev živali, julij 2007.