Bližajo se volitve, na katerih bomo volili poslance v državni zbor za naslednje štiriletno obdobje. Ti nam bodo skupaj z EU tako ali drugače krojili usodo, saj imajo v rokah škarje in platno, s čimer lahko pomembno vplivajo na odnose v družbi. Sprejemajo namreč različne pravne akte ali druge ukrepe, s katerimi lahko izboljšajo, seveda pa tudi poslabšajo, položaj mnogih prebivalcev Slovenije.
Med prebivalce Slovenije lahko štejemo tudi živali. Čeprav se je v Sloveniji izmenjalo že kar nekaj poslanskih mandatov, so živali v pravnem smislu še vedno stvari. Poslanci do sedaj niso hoteli sprejeti predpisov, ki bi živalim priznali pravice, predvsem pravico do življenja, primernega njihovi vrsti. Čeprav slovenska ustava ne dovoljuje mučenja živali, saj določa, da mora zakon urediti varstvo živali pred mučenjem, se grozljivo mučenje dogaja praktično vsak dan. Država je sicer sprejela Zakon o zaščiti živali, s katerim bi morala v skladu z ustavo dosledno zaščititi živali pred mučenjem, vendar tega s tem zakonom v glavnem ni naredila, temveč je utrdila obstoječe družbene odnose človek-žival. In ti za živali pomenijo grozljivo življenje na farmah, brutalne umore v klavnicah, pomore v gozdovih, zločine v poskusnih laboratorijih in podobno. Zaradi tega v Sloveniji letno pomorijo kar 30 milijonov živih bitij za prehrano ljudi, kakšnih 100.000 živali v gozdovih in tisoče v poskusnih laboratorijih.
V Sloveniji še vedno tečejo potoki krvi, kot da ne bi bili v 21. stoletju, temveč nekje v prazgodovini. Še vedno živimo v družbi, kjer je morjenje živih bitij nekaj običajnega. Kultura smrti, ki jo blagoslavlja tudi cerkev, je na žalost še vedno del Slovenije, pa čeprav naj bi poslanci in drugi državni predstavniki delovali za blaginjo Slovenije. Ali se blaginja lahko doseže z morjenjem živih bitij? Na dolgi rok ne, mogoče za hip, pa še takrat gre za zelo krvavo blaginjo.
V novem poslanskem mandatu bi morala biti prednostna naloga ureditev položaja živali. Živali je potrebno vključiti med prebivalce Slovenije in jim priznati pravice. Zakon o zaščiti živali bi moral biti temeljito spremenjen in dosledno slediti ustavi ter zavarovati živali pred mučenjem in brutalnostjo ljudi. V državni odnos do živali naj se vključi zlato pravilo, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. To pravilo mora postati tudi pravno pravilo in biti vključeno v predpise, ki urejajo položaj živali.
Zato bi bilo potrebno voliti ljudi, ki bodo kot poslanci poskrbeli za bistveno boljši položaj živali. Nenazadnje vprašanje zaščite živali ne zadeva samo živali, ampak tudi ljudi, saj vedno bolj prihajajo na dan vzročne povezave, ki dokazujejo povezanost ljudi in živali. Če je položaj živali slab, se slabo godi tudi ljudem. Dokazov je mnogo. Če ne bi bilo živinoreje, ne bi bilo mnogih civilizacijskih bolezni, ki jih povzroča meso, in drugih hudih bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka; ne bi bilo uničene narave, saj je reja živali največji onesnaževalec okolja, ne bi bilo uničujočih klimatskih sprememb, saj živinoreja bistveno bolj uničuje klimo kot celoten svetovni promet … Zaradi živinoreje torej ne trpi in ne umira samo na desetine milijard živali po svetu, temveč tudi milijoni ljudi, deset tisoči tudi pri nas. Živinoreja hudo krši tudi človekovo pravico do zdravega življenjskega okolja in zelo negativno vpliva npr. na vegane, ki pri uničevanju okolja zaradi prehrane ne nosijo odgovornosti, trpijo pa hude negativne posledice.
Jasno je, da se blaginje Slovenije brez blaginje živali ne da doseči. To morajo spoznati še novi poslanci in drugi politiki. Čas je za revolucijo v zavesti ter v politiki in parlamentu. Ta naj postane vegetarijanski. »I feel Slovenia« mora obsegati tudi živali.
Objava: Osvoboditev živali, avgust 2008.
