V zadnjem času se povečuje število izstopov iz katoliške cerkve. Še posebej je to vidno po 25. marcu 2012, ko je na referendumu padel družinski zakonik, pri čemer je cerkev odigrala zelo pomembno vlogo.
Cerkev je namreč s svojo agitacijo pripomogla k padcu zakonika, ki je prinesel napredek na področju varstva človekovih pravic. Ni se prvič postavila proti človekovim pravicam, zanje je samo takrat, ko so v njeno korist. Zanimivo pa je to, da je cerkev, čeprav je na referendumu uspela, po drugi strani doživela hud debakel. Zakaj? Kljub cerkveni agitaciji proti zakoniku, se je namreč zelo malo vernikov sploh udeležilo referenduma, še manj pa jih je glasovalo po cerkvenih ukazih. Proti zakoniku je bilo samo kakšnih 300.000 njenih vernikov od 1,4 milijona, kolikor naj bi bilo vseh. Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki niso ubogali klera, kar je njihova temeljna dolžnost, ki obstaja tudi, če izstopijo iz cerkve? Izobčenje z večnim peklom? Referendum o družinskem zakoniku je pokazal, kako malo podpore ima cerkev v družbi. Ljudje vedno bolj spoznavajo pravo bit katoliške cerkve. Vedno bolj spoznavajo njeno nasilno naravo, njen protiustaven nauk, njeno nemoralno dejavnost … Zato se vedno bolj obračajo proč, zato jih vedno več izstopa.
Kot je bila cerkev proti človekovim pravicam v primeru družinskega zakonika, tako je proti človekovim pravicam tudi pri izstopih iz nje. Poleg tega, da »prisilno« krsti dojenčke (oseba se ne more svobodno odločiti o vstopu v cerkev oz. versko skupnost, čeprav to vsakomur zagotavlja ustava) in da sploh ne priznava celovitega izstopa, temveč samo formalnega, kar pomeni, da preneha samo status članstva ne pa tudi status vernika (zaradi tega izstopniku ostanejo vse dolžnosti, ne pa tudi pravice), še pri tem mnoge, ki želijo izstopiti, na različne načine neupravičeno ovira. Tako npr. sploh ne odgovori na vlogo za izstop, zahteva, da se oseba osebno zglasi na župniji ali da pošlje overjeno izstopno izjavo in podobno. V vsakem primeru pa izstopnika izobči iz cerkve. Vse to je v nasprotju s slovensko ustavo in iz nje izvirajočimi pravicami kot so npr. svoboda vesti, osebno dostojanstvo in enakopravnost.
Cerkev pravi, da več odraslih vstopi vanjo, kot pa izstopi. Ne glede na to, ali je to res ali ne, je vprašanje, zakaj odrasli vstopajo v cerkev. Ali gre za vero ali pa je zadaj kaj drugega? Mogoče se ne morejo poročiti cerkveno, ker niso krščeni oz. nimajo drugih zakramentov in zato vstopijo v cerkev. Seveda takšen vstop z vero nima nobene zveze. Če bi se lahko cerkveno poročili tudi nekrščeni, bi verjetno bilo krstov odraslih zelo, zelo malo. Kdo pa bi stopil v organizacijo, ki po eni strani govori o Kristusu, na drugi strani pa že skozi vso zgodovino deluje proti njemu in celo v njegovem imenu ubija. In ki sama sebe sploh ne imenuje krščanska, temveč katoliška, kar poleg ostalega tudi kaže na njeno nekrščansko bit.
Objava: Razmisli, junij 2012.
