V Novem Tedniku št. 39 z dne 26.9.1996 je bilo mogoče prebrati, da bo šmarska občina imela v prihodnje stalno spominsko darilo za podeljevanje ob najslovesnejših priložnostih in to bo, po odločitvi občinskih svetnikov, stekleni kelih svete Barbare.Šo naj bi za kelih s kipa omenjene svetnice, iz začetka 16. stoletja, iz podružnične cerkve pri Šmarju pri Jelšah.

Kot je iz članka mogoče razbrati, gre za kip, ki pripada Rimskokatoliški cerkvi, ta pa je ena izmed verskih skupnosti, ki so v Sloveniji in seveda tudi na področju Občine Šmarje pri Jelšah. Ker so po ustavi vse verske skupnosti enakopravne, ta ustava pa zavezuje tudi Občino Šmarje pri Jelšah, mora tudi stalno spominsko darilo odsevati navedeno ustavno načelo, seveda kolikor je to darilo iz verskega področja, kar je primer tukaj. Ali je torej v skladu z ustavo, da je spominsko darilo simbol samo ene verske skupnosti? Spominsko darilo naj bi bilo simbol vseh (ali pa seveda nobene, kar je tudi edino pravilno glede na ustavno načelo ločenosti države in verskih skupnosti) verskih skupnosti, tem bolj, ker v Občini Šmarje pri Jelšah prebivajo tudi osebe, ki niso pripadniki Rimskokatoliške cerkve, temveč drugih verskih skupnosti, da ne omenjam ateistov. Kako bi bilo v primeru, da bi to darilo prejel nekdo, ki je pripadnik druge verske skupnosti ali pa je ateist? Mogoče bi imel slab občutek, mogoče bi ga celo odklonil, saj bi bilo to zanj lahko nekaj tujega, nekaj proti njegovi veri…

Svetnikom Občine Šmarje pri Jelšah predlagam, da spremenijo svojo odločitev in za spominsko darilo določijo predmet, ki ne bo imel religioznih obeležij. Na ta način bo šmarska občina ravnala skladno 7. členu ustave in se tako ne bo postavila na stran nobene verske skupnosti, kot je slučaj sedaj. Ta predlog utemeljujem tudi s tem, da sem občan Občine Šmarje pri Jelšah in da ta občina funkcionira tudi s pomočjo sredstev, ki jih odvajam občini oz. državi kot davek.

Objava: Novi tednik 17.10.1996.

Odmev župana Občine Šmarje pri Jelšah:

Šmarski spominski kelih II.

V prejšnji številki Novega tednika je g. Vlado Began iz Šmarja pri Jelšah v Pismih bralcev odsvetoval občini, da bi imela za spominsko darilo kelih Sv. Barbare, češ da to ni v skladu z ustavo, ker naj bi bilo to darilo posneto s kipa, ki pripada Rimskokatoliški cerkvi in da bi bile s tem prizadete ostale verske skup­nosti, razne sekte in ateisti.

Ko sem pismo prebral, sko­rajda nisem mogel verjeti, da lahko nekdo, ki je intelektua­lec in ki je bil svoj čas tudi pripadnik Rimskokatoliške cerkve, povrhu pa še Šmarčan, tako pristransko oceni odloči­tev občinskega sveta in s tem seveda tudi mene kot predla­gatelja omenjenega darila. Ne morem doumeti, da nekateri ne morejo sprejeti, da je slo­venska kultura v marsičem tesno povezana z življenjem cerkve in vernostjo naših ljudi skozi stoletja. Sam z vso spošt­ljivostjo cenim vse tisto, kar so naši predniki skozi stoletja us­tvarjali ali prenašali iz roda v rod, zato mi je izročilo in vzgoja naših prednikov in dru­žine, iz katere izhajam, osnov­no vodilo ohranjanja tradicije in glavna smernica skozi živ­ljenje. Pri tem pa spoštujem tudi vse, ki kakorkoli drugače mislijo ali se opredeljujejo, sa­mo da s svojim delovanjem ne žalijo drugače mislečih. Pre­pričan sem, da spominski ke­lih ne bo »postavil na stran« nikogar, ki kakorkoli drugače razmišlja, je pripadnik kake druge verske skupnosti in ne Rimokatoliške cerkve, ali pa je mogoče ateist. Odvisno je od tega, kako zna nekdo ceniti tisto, kar mu je bilo podarje­no in dobronamerno razume­ti smisel prejetega darila. Ne gre namreč za spominsko da­rilo »ene verske skupnosti«, pač pa za umetniški izdelek, kateremu je bila osnova vzeta iz slovenske umetnostne zgo­dovine.

Predlog za spominski kelih Sv. Barbare smo dobili s strani dipl. ing. arh. in magistre obli­kovanja ga. Janje Lap iz Ljub­ljane (iz oblikovanja je magi­strirala v Londonu in v Angliji tudi nekaj časa ustvarjala).

Ga. Lap je na razstavi »Got­ska plastika na Kozjanskem« na gradu Podsreda opazila šmarski kip Sv. Barbare (kip spada med najlepše gotske plastike na Slovenskem) in kot strokovnjakinja za oblikova­nje jo je prevzel prekrasno oblikovan kelih, ki ga omenje­na svetnica drži v rokah. Porodila se ji je zamisel, da bi bil omenjeni kelih vreden poseb­ne obdelave v steklu in da bi lahko postal zanimivo spo­minsko darilo. Prepričala je mene, moje sodelavce in ob­činski svet, da smo se odločili za izdelavo keliha.

Spominski kelih Sv. Barba­re bomo predstavili na osred­nji prireditvi ob 760-letnici pr­ve omembe Šmarja pri Jelšah 6. decembra v kulturnem do­mu v Šmarju pri Jelšah. Zato že sedaj vabim g. Begana, da se prireditve udeleži in upam, da se bo prepričal v dobrona­mernost darila. Spominska darila so seveda raznovrstna. Veliko jih je, ki so vezana tako ali drugače tudi na mitologijo, religioznost ali različne do­godke in osebe iz zgodovine človeštva. Vsako lahko nosi v sebi neko sporočilo časa in okolja, iz katerega izhaja. Šmarski kelih izhaja iz Šmar­ja.

Mislim, da smo lahko po­nosni, da je v našem krogu nastala takšna umetnina, kot je gotski kip Sv. Barbare iz leta 1500. Tisti, ki bo znal ceniti to zgodovinsko in umetniško okoliščino oblikovanja keliha, bo prav gotovo darilo prejel z vso naklonjenostjo in pono­som. Predvsem še, če bo do­bitnik Šmarčan. Tistemu, ki pa bi darilo odklonil iz takšnih ali drugačnih razlogov, pa nekdo, ki ceni in spoštuje raz­ličnost ljudi, ne bi smel zame­riti ali ga obsojati. Sam bi v takem primeru znal razumeti okoliščine, ko bi nekdo darilo odklonil. Prepričan sem, da bo takih izredno malo!

Jože Čakš,
župan občine Šmarje pri Jelšah

Objava: Novi tednik, 24.10.1996