Vsako leto je v Sloveniji kar nekaj razstav živali. Posebno so priljubljene razstave muc in psov. Na njih se zbere včasih po več sto živali in več tisoč obiskovalcev. Mnogi se na teh razstavah bolj ali manj zabavajo, vprašanje pa je, kaj se na teh prireditvah dogaja z živalmi. Za mnoge so takšne prireditve stresne, mnoge je strah in so vznemirjene. Hrup v dvorani, tuje okolje, množica ljudi in drugih živali so okoliščine, ki ne vplivajo najbolje na njihovo počutje. Po Zakonu o zaščiti živali se strah, ki ga povzroči človek, smatra za trpljenje, kar velja tudi nepotrebno vznemirjanje s strani človeka.

Ali so te prireditve sploh potrebne? Če je mogoče cilje teh prireditev doseči tudi na drug način, so nepotrebne. Seveda je mogoče lepoto živali predstaviti javnosti tudi drugače, ne samo s predstavitvijo v živo, na
prireditvi. Mogoče jih je, denimo, posneti na video ali narediti fotografije in z njimi, še posebno s pomočjo spleta, njihovo lepoto prikazati javnosti. Zato razstave v živo niso nujno potrebne.

Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, tega ne stori ti njim. To pravilo je osnova etike in naj bi veljalo tudi v človekovem odnosu do živali. Kdo si želi, da bi bil razstavni eksponat, ki bi si ga obiskovalci ogledovali in komentirali njegovo lepoto? Kdo si želi, da bi mu obiskovalci rekli: ti mi pa nisi všeč, poglej se, kakšen si – in podobno. Kako bi se počutil? Verjetno ne najbolje. Če človek ne želi, da bi se slabo počutil, zakaj to povzroča živalim? Kdo ima od tega korist?

Objava: 7dni, 28.2.2007.