Reja živali za krzno je neetična, saj povzroča živalim nepredstavljivo trpljenje. Pa tudi nepotrebna je, saj je mogoče krznene izdelke nadomestiti z izdelki iz drugih materialov, ki so prav tako dobri. Nobeni živali ni treba umreti za te namene. Pretresljivi filmi, ki krožijo po spletu, dokazujejo skrajno neetičnost te dejavnosti, ki živim bitjem povzroča neizmerno trpljenje in kruto smrt, in zato ne more biti družbeno sprejemljiva. Povzročanje trpljenja in ubijanje živih bitij ne more biti del kulture, kot mnogi mislijo. Del kulture ne more biti kri nedolžnih bitij, ki pred kruto smrtjo mesece ali leta živijo suženjsko življenje – za dobrobit krone stvarstva, pravijo nekateri. Jasno je, da človek s takšnim odnosom do živali ne more biti krona stvarstva, lahko pa bi bil krona pekla, saj za njegov odnos do živali včasih ni mogoče reči drugače, kot da je peklenski. Kdor pogleda okoli sebe, lahko vidi, da se človeku ta pekel že vrača, kajti – kar seješ, to žanješ.

Zakon o zaščiti živali dovoljuje rejo živali za proizvodnjo krzna. Nerazumljivo je, da neki predpis še v 21. stoletju, torej ne v kameni dobi ali srednjem veku, omogoča mučenje živali, kot se dogaja pri proizvodnji krzna, čeprav v ustavi nikjer ne piše, daje to dovoljeno. Ali je ustava samo prazen list papirja? Dobro bi bilo, da bi Slovenija prepovedala rejo živali za krzno, seveda tudi ostale oblike zlorabe živali, saj ji tudi to jemlje verodostojnost, kajti družba, ki muči živa bitja, ne more biti verodostojna.

Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je zlato pravilo. Zakaj ne bi veljalo to tudi v odnosu do živali? Zato bi bilo mogoče dobro, da gredo državniki, pa tudi kleriki, ki dovoljujejo rejo živali za krzno, za nekaj časa v kletke činčil in okusijo, kaj pomeni dan za dnem živeti v suženjstvu, in to v nemogočih razmerah, ter čakati na kruto, vendar mnogokrat odrešilno smrt.

Objava: 7dni, 21.2.2007.