Veterinarska uprava Republike Slovenije
Parmova ulica 53
1000 LJUBLJANA
Pritožba zoper sklep naslovnega organa z dne 11.9.2008, št. 021-2/2008
Pritožba!
Poslano po elektronski poti!
1.10.2008
1. Naslovni organ je izdal že omenjeni sklep, s katerim Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice ni priznal lastnosti stranskega udeleženca in s tem pravice do sodelovanja kot stranka v postopku izdaje dovoljenja za poskuse na živalih. Ker je bilo omenjeni sklep izdan v nasprotju z ZUP-om in drugimi predpisi, vlagamo pritožbo zaradi kršitve pravil upravnega postopka in materialnih predpisov ter predlagamo, da se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki se mu predlaga, da odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, pritožniku pa tudi prizna stroške postopka, kot so navedeni na koncu pritožbe.
2. Predmetni postopek se tiče priznanja lastnosti stranskega udeleženca v smislu 142. člena ZUP-a. V tem postopku se odloča o tem, ali društvo pridobi lastnost stranskega udeleženca in s tem pravico sodelovanja v postopku izdaje dovoljenja ali ne. V tem postopku mora upravni organ nemudoma obvestiti ostale stranke in preizkusiti ali ima društvo pravico biti stranski udeleženec. Upravni organ mora v postopku ugotoviti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sprejme sklep, da se lastnost stranskega udeleženca prizna ali ne. V okviru tega pa mora dati stranki, torej tistemu, ki zahteva vstop v postopek in priznanje lastnosti stranskega udeleženca, konkretno v tej zadevi pritožniku, tudi možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Gre za temeljno načelo upravnega postopka iz 9. člena ZUP-a. Načelo zaslišanja stranke ima svoj temelj v 1. in 22. členu Ustave RS, pa tudi v dokumentih v okviru Sveta Evrope in EU. Upravni organ tega ni naredil in pritožniku ni dal možnosti, da bi realiziral svojo ustavno pravico, ki se rezultira v načelu zaslišanja stranke. Tako mu ni omogočil, da bi se udeležil postopka za priznanje lastnosti stranskega udeleženca, ni mu omogočil, da bi zavaroval oz. branil svoje pravice in pravne koristi, ni mu omogočil, da bi navajal dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari, torej na to ali se prizna zahtevana lastnost str. udeleženca ali ne, ni mu omogočil, da bi se izjasnil o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila ugotovljena v okviru preizkusa o tem ali so podani pogoji za priznanje lastnosti stranskega udeleženca. Upravni organ je tako ravnal nezakonito, podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 2. odstavka 237. člena ZUP-a, kar v posledici pomeni, v smislu 251. člena ZUP-a, odpravo izpodbijanega sklepa. Da mora upravni organ uporabiti temeljno načelo zaslišanja stranke tudi v konkretnem postopku, pa izhaja tudi iz 146. člena ZUP-a, po katerem mora upravni organ stranki, torej pritožniku, omogočiti, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in brani svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Da gre v konkretnem primeru pri ugotavljanju ali pritožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa strankskega udeleženca za poseben ugotovitveni postopek, izhaja iz samega 142. člena ZUP-a. Ali se o tem izda sklep ali odločba, ni pomembno, bistveno je, da se okoliščine glede priznanja statusa stranskega udeleženca ugotavljajo v posebnem ugotovitvenem postopku. O tem ni dvoma niti v pravni teoriji. Tako to jasno izhaja tudi iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem, ki sta ga uredila prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin (Izdajatelj: Nebra, 2004). O tem govori avtor komentarja na str. 430. Ministrstvo za notranje zadeve kot drugostopenjski organ v pravno identičnih zadevah dosledno razveljavlja sklepe upravnih enot, ki pritožniku ne omogočijo realizacije temeljenega načela ZUP-a, to je načela zaslišanje stranke, v postopkih izdaje dovoljenj za javne prireditve, na katerih nastopajo živali. V ta namen se lahko vpogleda v eno izmed številnih takšnih odločb, to je odločba št. 2152-26/2008, ki je bila priložena pritožbi zoper enak sklep z dne 3.9.2008 in se nahaja v spisu št. 021-2/2008.
3. Upravni organ ni priznal pritožniku lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za poskuse. Pritožnik se sedaj posebej ne bo spuščal v pravno argumentacijo oz. razloge sklepa o nepriznanju, saj to sploh ni potrebno, ker bo izpodbijani sklep, zaradi bistvene kršitve pravil upravnega postopka, itak odpravljen in bo zadeva prišla na začetek, mogoče tudi v smislu drugih določb ZUP-a. Sedaj lahko pritožnik reče samo to, da je stališče upravnega organa, da ni pravne podlage za sodelovanje pritožnika v spornem postopku, zmotno. Tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče Slovenije priznalo pritožniku pravni interes za vložitev dveh pobud za oceno ustavnosti nekaterih predpisov glede varstva rjavega medveda in to na podlagi smiselno enake utemeljitve, kaže na to, da je stališče naslovnega organa zmotno. Pravni interes pred Ustavnim sodiščem RS ne more biti drugačen kot pravni interes pred upravnim organom, saj gre za isti pravni red. In pred kratkim je Ustavno sodišče ugodilo omenjeni pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki jo vložil pritožnik. Upravni organ je v zvezi s tem potrebno spomniti tudi na določbe 43. člena ZUP-a, ki govori o tem, da pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa … Torej ne gre za dokazovanje ali kaj podobnega, temveč samo za izkazovanje oz. zatrjevanje, torej za nizko stopnjo možnosti nastanka neke prepovedane ali škodljive posledice. Jasno je tudi, da je lahko pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov včasih težko ugotovljiv in zato potrebno v dvomu pravni interes in s tem pravno korist priznati (tako navaja pravna teorija, npr. prof. Jerovšek) in omogočiti sodelovanje v postopku oz. priznati zahtevani status. Česa se boji VURS, da ne želi priznati pravnega interesa? Da se nečesa boji, pa jasno izhaja iz tega, da sporni sklep, pritem pa hudo krši predpise.
4. Glede na navedeno predlagamo, da naslovni organ upravni spis odstopi pritožbenemu organu, to je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temu pa predlagamo, da izpodbijano odločitev odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, pritožniku pa prizna priglašene stroške pritožbe, kot so zaznamovani ob koncu te vloge. Pritožnik meni, da je upravičen do povračila stroškov, saj gre za situacijo iz prvega stavka oz. odstavka 114. člena ZUP-a. Po tem namreč stroške trpi tisti, ki je zadevo izgubil.
5. Ker ima pritožnik status društva, ki deluje v javnem interesu, je v skladu z zakonom oproščen plačila upravne takse za pritožbo (odločbo MKGP naslovni organ že ima, saj jo je sam izdal).
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
