Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 LJUBLJANA

Predlog za spremembo Pravilnika o identifikaciji in registraciji kopitarjev – prepoved žigosanja in tetoviranja konjev

26.10.2009
Poslano po elektronski poti!
Pooblastilo!

Spoštovani g. minister!

1. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite postavlja celo ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja.

2. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

3. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).

4. ZZZiv v poglavju Zaščita živali določa temeljne dolžnosti skrbnika, ki jih ima v reji živali. Tako mora živalim zagotoviti med drugim zagotoviti (7. člen) bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasno, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustavljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.

5. Po 2. alineji 15. člena Zakona o zaščiti živali je prepovedano izpostavljati živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim in kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona. Po 9. alineji istega člena ZZZiv pa je prepovedana vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živalim povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju.

6. Minimalne pogoje za zaščito rejnih živali določa Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic.

7. Po v prejšnji točki omenjenem pravilniku je skrbnik živali dolžan storiti vse, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju (3. člen), po 13. členu istega pravilnika so reja in postopki z živalmi, ki lahko živalim povzročijo nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje živali, vključno z zdravjem, prepovedani.

8. Pravilnik o identifikaciji in registraciji kopitarjev v 3. členu določa načine označitve kopitarjev. Glasi se:

»3. člen
(načini označitve kopitarjev)

(1) Obvezna označitev kopitarja je izdaja identifikacijskega dokumenta za kopitarje (v nadaljnjem besedilu: ID) ali potrdila o istovetnosti za kopitarje (v nadaljnjem besedilu: PI).
(2) Dodatna označitev kopitarjev je fizična označitev s hladnim ali vročim žigom, tetoviranjem, mikročipom ali na drug način, v skladu s pravili rodovniške knjige.
(3) Kopitarji iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena morajo biti označeni.»

9. Iz omenjene določbe je razvidno, da obstaja dodatna označitev kopitarjev s hladnim ali vročim žigom in tetoviranjem, če gre za redovniške konje. Konji se lahko dodatno označujejo s tetoviranjem in z žigosanjem z vročim žigom, na levo stegno ali na levo stran vratu, mogoče pa še kam drugam, pa tudi s hladnim žigom.

10. Menimo, da je označitev kopitarjev s hladnim ali vročim žigosanjem in tetoviranjem v nasprotju z že omenjenim 15. členom ZZZiv in tudi Pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic, vsaj z 3. členom, pa tudi z 13. členom. In to ne glede na to, če gre za redovniške konje in v skladu s pravili rodovniške knjige.

11. Žigosanje krši 2. alinejo 15. člena ZZZiv zato, ker izpostavi konja vročim sredstvom oz. drugim fizikalnim in kemičnim učinkom. ZZZiv v ostalih določbah ne daje podlage za žigosanje konja. Podobno je tudi pri tetoviranju. Pri tem dejanju je konj izpostavljen fizikalnim oz. kemičnim učinkom, pa v ZZZiv ni podlage za takšno ravnanje. Zato sta oba načina v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom.

12. Tako žigosanje kot tetoviranje pa kršita tudi 9. alinejo 15. člena ZZZiv, saj oba načina označevanja konjev pomenita del vzreje na način in s pripomočki, ki konjem povzročata bolečine, jih trajno poškodujeta in škodita zdravju konjev. Žigosanje je namreč zelo boleče dejanje, kako konj reagira na to je razvidno tudi iz videa, ki je dosegljiv na naslovu http://www.mojvideo.com/video-zigosanje-konja/6e8147a7d7bb483600ac. Poleg tega žigosanje oz. tetoviranje lahko ogrozi zdravje konja, saj se lahko rana zagnoji ali pride do kakšnih drugih zdravstvenih komplikacij. Vsekakor pa tako žigosanje kot tetoviranje lahko oz. škodi zdravju konja, saj trajno spremeni del kože. Poleg tega pa je koža zaradi teh dejanj trajno poškodovana. Povzročanje bolečin pa pomeni tudi trpljenje živali, lahko pa je tudi mučenje živali v smislu 4. člena ZZZiv oz. Kazenskega zakonika.

13. Seveda je žigosanje oz. tetoviranje v nasprotju tudi z že omenjenimi členi Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic. Tako žigosanje kot tetoviranje krši dobro počutje konjev, skrbnik s tema dejanjema ne preprečuje vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju, jih celo povzroča, poleg tega pa omenjena postopka povzročata konjem nepotrebno trpljenje in škodljivo vplivata na počutje konjev, vključno z zdravje (13. člen).

14. Menimo, da, ne glede na zgornje navedbe, žigosanje in tetoviranje konjev ni potrebno. Po našem mnenju je potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja do živali potrebno presojati izključno glede na potrebe in interese same živali. Potrebnost nekega ravnanja do živali ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč samo skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv). Menimo tudi, da se tudi besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv lahko tolmači samo skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno za živali, ni pa tudi življenjsko nujno za ljudi, do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali. Žigosanje in tetoviranje konjev služi samo interesom ljudi in za živali ni potrebno. Zato ga naj ne bo. Živali so že označene in s tem je identifikacija živali zagotovljena. Ali gre tukaj za redovniške konje oz. redovniške knjige ni pomembno.

15. Menimo tudi, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za doseganje človekovih želja, v glavnem nepotrebnih, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Sedaj znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali nekaj več, in to nekaj več je osebnost, pravijo. In od kdaj imajo živali osebnost: od dneva, ko so to ugotovili znanstveniki ali že ves čas? Zato je žigosanje oz. tetoviranje konjev v nasprotju z dostojanstvom živali. Tudi živali namreč imajo svoje dostojanstvo, kot ga imajo ljudje. V tem pogledu med ljudmi in živalmi ne more biti nobene razlike.

16. Na podlagi navedenega predlagamo, da spremenite Pravilnik o identifikaciji in registraciji kopitarjev in sicer tako, da je izrecno prepovedano žigosanje in tetoviranje konjev. Menimo, da lahko to storite zelo hitro, saj ste pristojni za sprejem tega splošnega akta, še posebej pa, ker je žigosanje in tetoviranje evidentno v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali.

17. Ker gre za pobudo splošnega značaja (45. člen ustave) Vas tudi pozivamo, da nam sporočite, kaj ste oz. boste storili na podlagi tega našega predloga. Vaš odgovor pričakujemo v zakonskem roku.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice