Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani
SLOVENSKA CESTA 41
1000 LJUBLJANA

23.2.2011

Zadeva: Predlog za preiskavo oz. ugotovitev okoliščin, v katerih sta bila ubita bulmastifa Atlas in Joy

Spoštovani!

V začetku februarja 2010, konkretno 2. februarja, so v Ljubljani na Oražnovi ulici trije bulmastifi pokončali svojega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Saša Baričeviča. Na kraju samem so policisti ubila enega bulmastifa, to je bulmastifko Joy, Atlasa in Atosa pa so ubili kasneje.

Iz medijskih poročil je razvidno, da sta bila bulmastifa Atlas in Atos ubita nekaj ur po prihodu policije na kraj dogodka in sicer v lopi na dvorišču, kamor sta se zatekla po prihodu policije.

Menimo, da sta bila vsaj bulmastifa Atlas in Atos ubita v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv), kar obrazlagamo v nadaljevanju.

Ni sporno, da sta imela oba bulmastifa status nevarnega psa. Te je po 26. b členu ZZZiv mogoče usmrtiti, če takšno usmrtitev odredi uradni veterinar, če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka.

Po izrecni določbi 4. odst. 26. b člena ZZZiv se usmrtitev “nevarnega” psa ne more opraviti pred zaključkom pregledov psa na steklino. Kot je razvidno iz poročil medijev, sta bila psa usmrčena kmalu po prihodu policije na kraj dogodka. Očitno je, da sta bila usmrčena pred zaključkom pregleda na steklino, verjetno pa ta pregled pri obeh živalih sploh ni bil opravljen. Po prvem odstavku 26. b člena ZZZiv bi morala psa biti nameščena v izolatorij pristojne veterinarske organizacije in sicer do izključitve suma na steklino. ZZZiv ne določa, da to ne velja, če je žrtev psov umrla na kraju dogodka, zato to velja tudi v tem primeru. Psa bi morala biti v izolatoriju in ju ne bi smeli prej umoriti. Menimo, da je bil s tem kršen ZZZiv in psa sta bila ubita v nasprotju z omenjenim 1. in 4. odst. 26. b člena ZZZiv, torej nezakonito.

Da se lahko “nevarnega” psa usmrti v smislu 26. b člena ZZZiv, mora biti izdana upravna odločba o usmrtitvi. Ta mora biti vročena lastniku psov, zoper njo je mogoče pritožba. Da se lahko izda odločba, mora biti izveden upravni postopek v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku in odločba seveda vročena lastniku. Menimo, da vsega tega v konkretnem primeru ni bilo, vsaj glede na poročila in informacij iz medijev, zaradi česar je bila usmrtitev tudi iz tega vidika v nasprotju z ZZZiv. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je lastnik Baričevič umrl na kraju dogodka, saj s trenutkom smrti zapustnika premoženje preide na dediče. To velja tudi v primeru psov, saj so le-ti stvar lastninske pravice in zanje veljajo enaka pravila kot za druge stvari. Zato bi uradni veterinar, ki je odredil usmrtitev psov, moral počakati, da se v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so dediči in s tem novi lastniki obeh psov. In jim seveda vročiti odločbo o usmrtitvi psov in omogočiti pritožbo. Tega po naših podatkih, ki smo jih črpali iz dnevnega časopisja, ni bilo. Generalna direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič je v zvezi s tem dejala, da je bila humana usmrtitev večkrat odrejena, vendar so pritožbe zadržale izvršitev usmrtitve psov zaradi njene posledice oz. kategorije nepopravljivega dejanja (Večer, 4.2.2010). Tudi sama direktorica v bistvu priznava, da je zaradi nepopravljivosti usmrtitve dobro počakati, dokler se pritožbe ne rešijo. Zato je bil v tem primeru kršen tako Zakon o splošnem upravnem postopku kot tudi ZZZiv.

V 2. odst. 26. Člena ZZZiv je določeno: Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine. Iz obdukcijskega poročila, ki je bil objavljen v tedniku Reporter (15.3.2010) izhaja, da so bili vsi trije bulmastifi pokončani s strelnim orožjem oz. ustreljeni. Po mnenju patologov sta bila Atlas in Joy ustreljena od zgoraj, najverjetneje iz garaže (Večer, 17.3.2010). Iz tega je mogoče sklepati, da so vzrok smrti pri vseh treh psih strelne rane. To pa je vsaj pri Atlasu in Atosu nezakonito, saj bi ju morali pred usmrtitvijo omamiti. Usmrtitev s streli je tako nezakonita in je psom prinesla hudo trpljenje. Še posebej, ker bi tako Atlasa kot Atosa lahko predhodno omamili, saj sta bila zaprta v lopi in tako nenevarna za okolico. Bila pa sta tudi pod nazorom policistov do prihoda veterinarskega inšpektorja (Delo, 4.2. 2010). Dvomiti je o resničnosti informacije, da naj bi veterinar iz živalskega vrta s T61, injekcijo za evtanaziranje, poslal psa v “pasji pekel”, ko je bilo to objavljeno v Slovenskih novicah (4.2.2010). Kajti, če bi psa sprva omamili in nato evtanizirali ne bi bilo potrebno, da ju ustrelijo, še posebej tistega psa, ki na kraju dogodka pred pobegom v uto ni bil ustreljen oz. imel strelnih ran. Zato je podan sum, da vsaj Atlas in Atos nista bila usmrčena v skladu z 2. odst. 26. člena ZZZiv. Iz članka v tedniku Reporter (15.3.2010), kjer so objavljena obdukcijska poročila, ni govora o predhodni omami in humani usmrtitvi, temveč je jasno zapisano, da so bili psi pokončani s strelnim orožjem. Podobno je bilo zapisano v Večeru (17.3.2010).

Na podlagi navedenega predlagamo, da preverite postopke, ki so bili izvedeni v zvezi z bulmastifi, kot je to zgoraj navedeno in v kolikor obstaja sum storitve kakšnega kaznivega dejanja, mogoče mučenja živali, sprovedete ustrezne postopke.

Pozivamo vas, da nas o svojih ugotovitvah obvestite.

Hvala in lep pozdrav!

Pripravil:
Vlado Began, varuh pravic živali

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice