Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA

Predlog Vladi Republike Slovenije za spremembo 34. člena Zakona o zaščiti živali

27.1.2009
Pooblastilo!

Spoštovani!

1. V letu 1999 je bil v Sloveniji sprejet prvi zakon o zaščiti živali (ZZZiv). Ta je prinesel pomembno prelomnico glede zaščite živali in pomeni, vsaj v formalnem vidiku, realizacijo 4. odst. 72. člena ustave, ki določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Čeprav zakon vsebuje mnogo zaščitnih norm, ki so v korist živali, pa je na tem področju mogoče, in seveda tudi potrebno, še mnogo storiti in izboljšati tako norme kot tudi dejansko prakso zaščite živali, še posebej pred mučenjem.

2. Tudi sama država(e), tako na nivoju Slovenije, kot tudi EU, se zaveda, da je potrebno še marsikaj storiti. Zato se slovenska kot tudi evropska zakonodaja razvijata v smeri vedno večje skrbi oz. zaščite živali. Da je zaščita živali zelo visoko na prioritetni listi EU, kaže tudi dejstvo, da Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti navaja: “Pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti na področju kmetijstva, prometa, notranjega trga in raziskav Skupnost in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali,…”. Zato se zakonodaja na področju zaščite živali neprestano razvija in kar se danes zdi sprejemljivo, je lahko jutri oz. čez nekaj let nedopustno in celo kaznivo.

3. Mnogo dobrega in koristnega lahko na področju zaščite živali storijo društva, ki delujejo na področju zaščite živali. Po 2. členu ZZZiv je zaščita živali celo dolžnost teh društev, po 42. členu tega zakona pa med drugim opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

4. Posebej mnogo lahko na tem področju storijo društva, ki delujejo v javnem interesu, saj namen ustanovitve in samo delovanje presega uresničevanje interesov članov društva (34. člen ZZZiv). Da lahko takšna društva čimbolj učinkovito uresničujejo svoje dolžnosti iz 2. in 42. člena ZZZiv, morajo imeti prmerna sredstva oz. “orodja”. Eno izmed takšnih orodij je tudi možnost zastopati interese živali v družbi, še posebej pa v raznih postopkih, npr. upravnih, sodnih in drugih postopkih. Podobno kot je to urejeno v Zakonu o ohranjanju narave.

5. Zakon o ohranjanju narave (ZON) v 137. in naslednjih členih ureja problematiko delovanja društev v javnem interesu. Poleg tega, da ureja pogoje za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, določa, da ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Vlada Republike Slovenije je v obrazložitvi ZON-a za prvo obravnavo navedla, da je vloga nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave izjemno pomembna in je zato potrebno, da se podeli tudi status društva, ki deluje v javnem interesu, za drugo obravnavo pa je pripravila amandma, ki je seveda bil sprejet, da imajo društva, ki delujejo v javnem interesu, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Omenjeni amandma je obrazložila s tem, da se društvom, ki delujejo v javnem interesu daje zelo pomembna naloga, da lahko v sodnih in upravnih postopkih nastopajo kot stranka in skrbijo za ohranjanje narave.

6. Kot že navedeno, je pravica zastopati interese živali v raznih postopkih zelo pomembno in močno orožje za zaščito živali. Zato bi bilo potrebno, da bi se društvom, ki delujejo na področju zaščite živali in imajo podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, z zakonom podelila ta pravica, tako kot imajo to pravico društva s področja ohranjanja narave. Tako bi lahko zastopala interese vseh živali, ne glede na to, ali gre za klavne ali prostoživeče živali ali živali za poskuse, živali, ki nastopajo na prireditvah in podobno, na vseh področjih družbenega življenja.

7. Zato predlagamo, da se Zakon o zaščiti živali spremeni in sicer tako, da se v 34. členu doda nov odstavek, ki se glasi: “Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, ima pravico zastopati interese zaščite živali v vseh upravnih, sodnih in drugih postopkih. Šteje se, da ima društvo s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, izkazan pravni interes za sodelovanje v omenjenih postopkih.” Seveda se lahko vse to zapiše tudi kako drugače, bistveno je, da je društvom to priznano z zakonom in da to postane njihova zakonska pravica, ki jim daje učinkovito možnost, da zaščitijo živali.

8. Menimo, da ne more biti kakšnih resnih zadržkov za realizacijo predhodno navedenega predloga, še posebej ne zato, ker takšna ureditev v Sloveniji že obstaja in to na področju ohranjanja narave že kar 10 let. Podobno velja tudi na področju varstva okolja, kjer določeno, da ima položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja tudi nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO, ki je dala svoje mnenje in pripombe skladno z 58. členom tega zakona. Po našem mnenju pomembnost pravice zastopanja interesov živali v postopkih ne more biti manjša kot je to npr. na področju ohranjanja narave. Na tem področju pa sama vlada ugotavlja, da je to zelo pomembno.

9. Kot že navedeno, sprememba zakona o zaščiti živali v predlaganem smislu ne bi smela biti sporna. Društva bi s tem dobila v roke pomembno orodje, s pomočjo katerega bi lahko bolj učinkovito skrbela za dobro počutje živali, za kar so nenazadnje dolžna skrbeti, kot to v bistvu izhaja tudi iz že omenjenega 33. člena Pogodbe o ustanovitvi EU, ki govori o upoštevanju zahtev po dobrem počutju živali. Na ta način bi društva v “internem” smislu izpolnjevala tudi nalogo oz. dolžnost, ki jo ima Slovenija kot članica EU glede upoštevanja zahtev po dobrem počutju živali in bi bila tako v pomoč državi. Seveda pa bi bilo to orodje zelo pomembno tudi pri uresničevanju dolžnosti, ki jih imajo društva na področju zaščite zdravja in življenja živali v smislu 1. člena ZZZiv. V pravnem smislu bi bil to zelo pomemben korak k boljši normativni ureditvi tega področja. Verjetno ni veliko držav na svetu, ki bi imela takšno ureditev in bi zato lahko bila Slovenija tudi vzor s tega področja.

10. Iz predlagane spremembe je razvidno, da gre za manj zahtevno spremembo oz. dopolnitev zakona, kar pomeni, da bi bilo mogoče zelo hitro speljati ustrezen postopek. Lahko bi se speljal skrajšan zakonodajni postopek v smislu 142. člena Poslovnika Državnega zbora RS. To nikomur ne bi vzelo dosti časa, pa tudi finančno to ni noben poseben strošek za državo. Zakon je mogoče spremeniti v nekaj mesecih.

11. Menimo, da smo predlog spremembe Zakona o zaščit živali ustrezno obrazložili. Menimo tudi, da je predlagana sprememba v javnem interesu in zato vas pozivamo, da predlog sprejmete in izvedete ustrezne postopke za njegovo realizacijo.

12. Ta predlog je potrebno smatrati kot peticijo v smislu 45. člena ustave.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

_________________

Dopolnitev predloga Vladi Republike Slovenije za spremembo 34. člena Zakona o zaščiti živali

12.2.2009

Spoštovani!

1. Z vlogo z dne 27.1.2009 smo predlagali Vladi RS spremembo 34. člena Zakona o zaščiti živali. Omenjeni predlog se pri vas vodi pod številko 09200-2/2009/4, isto številko ima tudi dopis MOP-u in MKGP z dne 29.1.2009, ki smo ga v zvezi s tem dobili v vednost.

2. Naš predlog za spremembo bi podkrepili še z določenim mnenjem Upravnega sodišča RS iz sodbe U 1994/2000.

3. V omenjeni sodbi sodišče ob koncu obrazložitve navaja, da je, povzeto smiselno, pomembno, da v raznih postopkih, ki se vodijo po Zakonu o ohranjanju narave sodelujejo tudi strokovne organizacije, ki delujejo v javnem interesu po ZON in da se pri tem dosledno spoštujejo njihove procesne pravice, vse s ciljem, da se s tem bistveno pripomore k popolni in strokovno kompetentni ugotovitvi vseh pravnorelevantnih dejstev za odločanje v takšnih primerih.

4. Menimo, da je omernjeno mnenje upravnega sodišča v konkretni zadevi zelo pomembno, saj poudarja pomen sodelovanja raznih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, v konkretnih postopkih po ZON-u, da se vsestransko ugotovijo dejstva v raznih postopkih. To seveda velja tudi za druge postopke, kjer delujejo razne organizacije, npr. društva, v javnem interesu.

5. Zato menimo, da je omenjeno mnenje upravnega sodišča mogoče uporabiti tudi pri tej zadevi in da je to zelo pomemben argument, da se društvom, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, dodeli pravica zastopanja interesov živali v vseh postopkih, ki se tičejo živali, v smislu tega, kar smo že navedli v naši osnovni vlogi.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice