Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Predlog in in pripombe k osnutku Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje

10.9.2009
Pooblastilo!
Poslano po elektronski poti!
Digiitalno podpisano!

Spoštovani!

1. V svetovnem spletu je objavljeni predlog Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje (v nadaljevanju: uredba). Rok za sprejem mnenj in pripomb je do 14.9.2009. Na podlagi povabila, objavljenega na internetu, podajamo predloge in pripombe v zvezi z omenjeno uredbo.

2. Pozdravljamo potezo države in lokalne skupnosti, da del Slovenije zavaruje pred vedno večjim uničenjem. Pozdravljamo tudi varstvene cilje, ki se bodo uresničevali v omenjenem krajinskem parku in so navedeni v 1. členu uredbe. Zelo pomembno je, da se ohranjajo naravne vrednote, biotska raznovrstnost, ugodno stanje ogroženih in mednarodno zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov in drugih aspektov narave.

3. Da se doseže namen te uredbe, ki je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcev krajinskega parka, v parku ne sme biti nobenih nasilnih dejavnosti. Tako ne bi smelo biti v parku nobenih dejavnosti, ki bi imele za posledico smrt, povzročanje trpljenja ali preganjanje živih bitij. Nasilna dejanja lahko namreč negativno vplivajo na duševnost človeka, direktno ali pa indirektno. Negativni vplivi človekovih nasilnih ravnanj v naravi so znani.

4. Med živa bitja nesporno sodijo tudi živali. Tudi ubijanje živali, povzročanje trpljenja, preganjanje ali druga nasilna dejanja v škodo živali motijo duševnost ljudi. Tako ta dejanja lahko negativno vplivajo na človeka in mu otežujejo oz. onemogočajo, da se bogati in duhovno sprosti. To velja tudi za področja v bodočem parku. Tudi tam do živali nasilna dejanja motijo duševni mir ljudi, ki so v parku (ali tam živijo ali ne ni bistveno) in jim onemogočajo duhovno sprostitev in bogatitev.

5. Pri pregledu uredbe smo ugotovili, da splošni varstveni režim (11. člen) ne vsebuje prepovedi lova, kar bi glede na 10. člen Zakona o divjadi in lovstvu moral. To velja tudi za ostale v uredbi navedene varstvene režime. Zato predlagamo, da se v poglavju Varstveni režim in pravila ravnanja določi, da na celotnem območju parka ni dovoljeno nobeno ubijanje živali, seveda tudi rib, povzročanje trpljenja ali druga negativna dejanja v škodo živali. Tako se na področju celotnega parka prepove lov, ribolov, živinoreja ali druga do živali nasilna dejanja.

6. Lov v parkih ni dovoljen. Tako je določeno v 10. členu Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), kjer je zapisano, da so nelovne površine tudi javni in zasebni parki. Med takšne parke zagotovi sodi tudi bodoči Krajinski park Radensko polje. Zato je prepoved lova v tem krajinskem parku v skladu z zakonom oz. glede na navedeni zakon, lova v omenjenem parku sploh ne sme biti. Če bi bil lov v tem parku dovoljen, bi bil kršen zakon.

7. Nekateri trdijo, da 10. členi ZDLov-1 glede parkov nanaša npr. na mestne parkovne površine in ne na parke v smislu Zakona o ohranjanju narave. Takšno tolmačenje je zmotno. Iz 10. člena ZDLov-1 jasno izhaja, da so nelovne površine javni in zasebni parki in ni navedeno, da se ta določba ne nanaša na parke po ZON-u oz. da se nanaša samo npr. mestne parkovne površine. ZDLov-1 se v tem pogledu nanaša na vse parke, ne glede na to, po katerem predpisu oz. aktu so ustanovljeni. Če bi držalo to, kar je bilo uvodoma navedeno, torej, da se nanaša ta določba samo na določene parke, bi bilo to v ZDLov-1 jasno navedeno.

8. Lova v obravnavanem krajinskem parku torej ne sme biti na podlagi določbe 10. člena ZDLov-1. Vendar pa to ni edina pravna podlaga za odpravo lova. Tudi glede na določbe Ustave RS lova v TNP ne bi smelo biti, saj je lov sam po sebi v nasprotju z ustavo in to iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. To pa seveda velja tudi za ribolov in druga do živali nasilna dejanja.

6. Lov je protiustaven iz naslednjih razlogov:
• V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živa bitja del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsako posamezno živali in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Naloga vseh državnih organov je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, zato lov ne more biti dovoljen, kajti lov število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.
• V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država prek lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja se lahko pride samo s pozitivnimi in ne negativnimi, kot npr. pobijanje živih bitij. Ubijanje živali ovira kulturni razvoj Slovenije, saj ubijanje živih bitij ne more spadati v kulturo, vanjo spadajo pozitivne vrednote ne pa ubijanje. Vsak vnos pobijanja živih bitij v družbo ovira tudi skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom.
• 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država z lovom dovoljuje pobijanje živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Lov je tudi v tem pogledu protiustaven. Če je prepovedano oz. protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, to še bolj velja za nasilje kot takšno in vojno.
• 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve ali uboja živali, so te usmrtitve popolnoma nepotrebne, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo,
• če gre za živali, ki naj bi bile nevarne ljudem, jih je mogoče omamiti in nato odpeljati na področje, ki je namenjeno življenju živali oz. tam kjer ni ljudi,
• mesno prehrano (divjačino) lahko v celoti nadomesti rastlinska hrana, ki je po ocenah znanosti tudi bistveno bolj zdrava, za mesno prehrano pa je znano, da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, to vse pa pomeni, da meso ni nujno potrebno za življenje ljudi, nasprotno, celo škodljivo je.
Sicer pa lov v nobenem primeru ni potreben, niti kot regulacija naravnega ravnotežja niti za prehrano ljudi. Mučenje živali pa je tudi kaznivo dejanje.

7. Da lov ni potreben, menijo tudi mnogi ekologi. Ti namreč ugotavljajo, da ravnotežje narave in živali ne potrebuje lovcev, temveč se dolgoročno vzpostavi samo od sebe – z notranjim izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih oz. parkih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnovesja. Lov pomeni tudi motenje naravnega ravnotežja ekološkega sistema. Lahko vodi do zmanjšanja ali iztrebljenja živalskih vrst. Lovci naravo uporabljajo, ne pa ščitijo. V glavnem gojijo živalske vrste, ki so jim zanimive kot plen. Ni tudi pozabiti, da človek mnogim živalim jemlje življenjski prostor in s tem hrano, kar je lahko tudi eden izmed vzrokov za tako imenovano škodo, ki naj bi jo povzročile živali. Zato je država dolžna takoj povrniti vso “škodo”, ki je nastala zaradi napačnih posegov človeka v naravo, problemov “škode” pa vsekakor ne more reševati tako kot sedaj dela, to je, da odredi poboj živali. Mnogokrat pa je tudi lovski pritisk tisti, zaradi katerega živali povzročijo “škodo”. Lovci pogosto živali samo obstrelijo. Iskanje, če sploh pride do njega, traja ure in dneve. Do smrtnega strela se obstreljene živali na begu pred lovci ure in dneve vlečejo skozi gozd z raztrganim telesom, razparanim drobovjem in zlomljenimi kostmi. Tudi lovčeve šibre zadenejo številne živali, zlasti ptice, toda te ne umrejo takoj, ker šibre niso zadele življenjsko pomembnih organov. Zaradi poškodb pogosto umrejo šele po nekaj urah ali dnevih.

8. Lov za prehrano tudi že dolgo ni več potreben. Lov ni kulturna dobrina, kot že navedeno, saj ubijanje živih bitij ne spada v kulturo. Z moralno-etičnega stališča absolutno ni sprejemljivo, da si ljudje zavoljo zadovoljstva prilaščajo pravico ubijati živa bitja, ki prav tako kot oni čutijo in občutijo bolečino. Lov pomeni neke vrste vojno proti živalim, saj lovci npr. samo v Sloveniji letno pobijejo okoli 100.000 živih bitij. 100.000 prebivalcev Slovenije izgubi svoje življenje zaradi bolj ali manj lovskih užitkov oz. sle po ubijanju. Lov prinaša v naravo strah, trpljenje, umiranje, bolezni, škodo in še druge negativne elemente in je zato tujek v naravi. Uničuje živalske strukture in družine, proizvaja invalidne živali in podobno. Vse živali pa imajo pravico do življenja, kajti tudi one čutijo, občutijo, tudi one rade živijo, se veselijo, imajo prijatelje in družine, vse tako kot človek. Človek živalim ni dal življenja in jim ga zato tudi ne sme odvzeti. Sedaj že znanstveniki ugotavljajo, da imajo tudi živali svojo osebnost. Za podgane so znanstveniki celo ugotovili, da mislijo kavzalno, torej vzročno, enako kot človek. Doslej so namreč mislili, da lahko živali mislijo samo asociativno, torej stereotipno po določenem priučenem vzorcu. Če kavzalno mislijo podgane, ni razloga, da se to ne bi dogajalo tudi pri drugih živalih. Lov je tako protiustaven, nezakonit, neetičen in nepotreben. Morjenje živih bitij – živali ne spada več v današnji čas, temveč v muzej.

9. Smiselno enako kot je bilo to navedeno za lov velja seveda tudi za ribolov in ostala do živali nasilna dejanja.

10. V zvezi z ribolovom je potrebno navesti še naslednje.

11. Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo , da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine. Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so pričele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira iz Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja kot smo mi ljudje.

12. Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot “vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika” (www.notfishing.net). Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.

13. In za konec še izjava Theodorja Heussa, ki se je kot prvi predsednik Zvezne republike Nemčije moral iz reprezentančnih razlogov pogosto udeležiti diplomatskega lova: “Lov je samo nizkoten opis za posebno nizkoten umor sobitij, ki nimajo nobene možnosti. Lov je stranska oblika človeške duhovne obolelosti.”

14. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali (2. člen ZZZiv).
15. Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti, je zapisano v 3. členu ZZZiv. Ali obstaja kakšen utemeljen razlog za lov, ribolov ali druga do živali nasilna dejanja? Ni ga videti.

16. Na podlagi navedenega predlagamo, da Vlada RS upošteva zgoraj navedene pripombe oz. predloge in jih vključi v obravnavano uredbo.

17. Pozivamo vas, da nas obvestite, ali boste upoštevali navedene predloge in če ne, zakaj ne.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice