Predlog, da se v standard družbene odgovornosti uvrsti tudi zaščita živali

IRDO
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Preradovičeva ulica 26
2000 Maribor

11.7.2011

Zadeva: Predlog, da se v standard družbene odgovornosti uvrsti tudi zaščita živali

 

Spoštovani!

Na vas se obračamo kot na eno izmed zelo pomembnih organizacij, ki se ukvarja z razvojem družbene dejavnosti. Na svoji spletni strani ste zapisali, da vabite tiste, ki imajo kakršnokoli idejo/predlog v zvezi z razvojem družbene odgovornosti. To povabilo izkoriščamo in vam posredujemo predlog v tej smeri.

Predlagamo, da se v standard družbene odgovornosti uvrsti tudi zaščita živali kot del okoljske in etične odgovornosti.

Obrazložitev:

V sodobni družbi se vedno bolj povečuje zavest o družbeni odgovornosti. Krepi se zavedanje, da lahko samo odgovorno ravnanje do narave in ljudi oz. celotne družbe, in to vseh segmentov v družbi, vodi v nadaljnji pozitivni razvoj. Vsakdo mora prevzeti svoj del odgovornosti za družbo in okolje, saj le tako lahko pride do usklajenega ravnanja brez škodljivih posledic ali s čim manjšimi. Zato so se začele pojavljati ideje o družbeni odgovornosti in tudi kodificirati.

Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je razvila standard s smernicami za družbeno odgovornost ISO 26000, ki je že prišel v Slovenijo. V okviru tega standarda sta tudi področji okolja in etičnega ravnanja, ki sta zelo pomembni, saj je danes okolje zelo onesnaženo, že skoraj uničeno, vedno bolj pa se razraščajo tudi razna neetična dejanja, še posebej na področju narave, kamor spadajo tudi živali. V okviru vsega tega ima posebno vlogo tudi človekov odnos do živali, ki postaja, globalno gledano, vedno slabši, kar ne vpliva samo na same živali, temveč tudi na okolje in ljudi. Še posebno negativno vlogo v vsem tem ima masovna živinoreja, za katero je dokazano, da je zelo škodljiva za okolje, s svojimi toplogrednimi plini predstavlja največjega uničevalca podnebja, produkt masovne živinoreje, to je meso, vključno z ostalimi produkti živalskega izvora, pa povzroča civilizacijske bolezni, ki so v vedno večjem porastu. Seveda pa je najhujša za same živali, ki neizmerno trpijo in v grozljivih mukah umirajo v klavnicah. Zato menimo, da je nujno, da se zaščita živali uvrsti v standard družbene odgovornosti na področje okolja in etičnega ravnanja.
V nadaljevanju podrobneje obrazlagamo svoj predlog.

Kot že navedeno, je masovna živinoreja okoljsko zelo škodljiva. O tem je mnogo podatkov. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k onesnaževanju vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100-krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja in prašičja gripa, sars, aids, ebola prav tako prihajajo od živali. Število nevarnih povzročiteljev narašča, kar sedaj dokazuje tudi bakterija E.coli s svojim smrtno nevarnim sevom Ahac, ki je po vsem svetu ubil 50 ljudi, pri čemer so ljudje umirali v grozljivih mukah. V britanskem medicinskem žurnalu “The Lancet” je pred časom pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali.” Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane. Pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojevke. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Izhlapevanje amoniaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov. Govedo razen tega proizvede letno 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%. Kakšnih 50% svetovne žetve žita pristane v masovnih živinorejskih hlevih industrijskih dežel. Za proizvodnjo 1 kg govejega mesa se potrebuje 9 kg zrnja. Revne dežele so delno prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajajo kot krmilo. Vsako leto umre za lakoto 50 milijonov ljudi, od tega več milijonov otrok. Če bi industrijske države svojo porabo mesa zmanjšale samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranjevalo 100 milijonov ljudi. Nikomur ne bi bilo potrebno stradati. Za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto! V ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
Še nekaj grozljivih podatkov v zvezi z uničevanjem okolja s strani masovne živinoreje (Anton Komat, Jana, 19.9.2006):
- živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
- meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
- prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
- za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
- za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

Kmetijstvo, predvsem masovna živinoreja z živili živalskega porekla ima zelo velik delež v skupni bilanci izpustov. O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ta sta namreč ponovno izračunala in popravila te podatke za World-Watch Institute. Po njunem mnenju je FAO, ki zagovarja povečano potrošnjo mesa po vsem svetu, nekatere podatke »prezrl«, nekatere podcenil in napačno ocenil vire nekaterih emisij. Namesto 7.516 milijonov ton ekvivalentov CO2, ki jih je izračunala FAO, ustvarja živinoreja s svojimi stranskimi proizvodi 32.000 milijonov ton ekvivalentov CO2 letno. Zaključek je: tudi če bi vsi prebivalci Zemlje prešli na alternativne vire energije in četudi bi vse žarnice nadomestili z varčnimi sijalkami in četudi bi popolnoma ukinili ves avtomobilski in letalski promet, bi bili učinki na podnebje še vedno manjši, kot če bi ljudje prenehali jesti meso in bi prešli na rastlinsko prehrano.

„Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je že pred leti zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, meni, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegetarijanec. Navaja tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr. mesni cmok) 13-kratna količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka). Zato je nujno potrebno, da se ljudje odpovedo prehrani, ki vsebuje živila živalskega izvora. Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa in drugih izdelov živalskega izvora sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald’s&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23-krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega sveta (Anton Komat, Jana 19.9.2006).
Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.

Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo namreč pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi, po mnenju nekaterih bo ogrožena celo nacionalna varnost mnogih držav, lahko tudi Slovenije in drugih držav v okviru EU. Družbene spremembe so torej lahko zelo drastične, če se ne bo takoj ukrepalo. Nekateri celo pravijo, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Že sedaj vsako leto zaradi posledic podnebnih sprememb umre na milijone ljudi (Marijan Ivanuša, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Delo, 2.4.2008). Kaj šele bo! Zaradi podnebnih sprememb se obličje Zemlje spreminja veliko hitreje, kot so napovedovali celo znanstveniki. Da je zadeva izjemno kritična, je razvidno tudi iz tega, da je celo Nasa potvarjala podatke o podnebnih spremembah in to več let (Delo, 4.6.2008).

Masovna živinoreja s svojimi produkti živalskega izvora (meso, mleko …) je tudi v zdravstvenem pogledu zelo uničujoča. Uživanje mesa in drugih živil živalskega porekla je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni (rak, diabetes, kardiovaskularne bolezni …), povzroča tudi prekomerno težo ter celo depresije, kajti neka raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske Univerze Loma Linda dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco. Novejše raziskave dokazujejo, da infekcija s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ki se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost, iz česar bi bilo mogoče potegniti celo vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinaša k razpadu vrednot v moderni družbi. Po neki ameriški študiji ugotavljajo spremembe ožilja že pri 70% otrok. Zelo pomembna je tudi študija znanstvenikov Univerze Kalifornija, ki je bila objavljena 1.10.2003 v PNAS-online (PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis). Raziskovalci so odkrili, da človek pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule, na katere reagira njegov imunski sistem. Pri tej študiji je zelo pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da ko človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa, pri tem nastane imunska reakcija. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Znanstvenih raziskav oz. študij, ki dokazujejo škodljivost oz. rizičnost produktov masovne živinoreje je na desetine. Več o njih na http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694.

Meso je iz fiziološko-prehrambnega vidika odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da brezmesna, vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno pokritje potreb po hranilnih snoveh. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh. V pestri vegetarijanski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. O tem noben resen znanstvenik ne dvomi več. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna” (prof. dr. Dražigost Pokorn, ONA, 30.11.2004). Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje. Razne študije po vsem svetu dokazujejo, da je npr. pri vegetarijancih manjše tveganje, da zbolijo za sladkorno boleznijo, osteoporozo, boleznimi ožilja in ožilja, rakom, revmo. Vegetarijanci naj bi bili bolj zdravi in naj bi živeli dlje, kot tisti, ki uživajo meso. Živila živalskega porekla torej sploh niso potrebna v človekovi prehrani. Uživanje mesa je stvar navade oz. tradicije in ne nuje. Podobno velja tudi za mleko.

Masovna živinoreja je v svojem vzroku, to je produkcija mesa in drugih živil živalskega izvora okrutno. Živali neznosno trpijo. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Tudi krave mlekarice neznosno trpijo, saj so postale prave “tovarne” za proizvodnjo mleka. Krave so tretirane kot stroji, ki prinašajo dobiček. Zaradi genetskih spreminjanj in proizvodnih tehnik, naravnanih na najvišje zmogljivosti, je krava danes sposobna dati letno več kot 6000 litrov mleka – večkratnik tega, kar daje v naravnih pogojih. V naravnih pogojih daje krava mleko samo takrat, ko ima mladiča. Da bi se ustreglo potrebam prebivalstva po mleku, krave vsako leto umetno oplodijo. Teličke takoj po rojstvu ločijo od matere. Za mater je ta izguba otroka najbolj travmatično doživetje v njenem že tako mučnem življenju. V svobodi najde svojega mladiča med tisoč telički in ga doji 6 do 12 mesecev. Rastni hormoni in nenaravni cikli molzenja prispevajo k bolečinam v vimenih, ki lahko postanejo tako težka, da od časa do časa drsajo po tleh. Zato prihaja pogosto do infekcij vimen, ki jih skušajo preprečiti z zdravljenjem z antibiotiki. Zato je ta dejavnost tudi zelo neetična. Trpljenje živali v smislu produkcije mesa, mleka … je tudi v celoti nepotrebna, saj je dokazano, da lahko ljudje normalno živijo tudi od brezmesne prehrane, ne samo to, so tudi bolj zdravi in živijo tudi dlje.

Vsega omenjenega, torej zelo škodljivih posledic masovne živinoreje, ne bi bilo ali pa bi bilo v manjši meri, če bi bila del družbene odgovornosti tudi zaščita živali. Ta namreč pomeni zaščito življenja, zdravja in dobrega počutja živali. Če bi se npr. zaščitilo življenje živali in bi živali imele pravico do življenja, do zdravja in dobrega počutja in seveda tudi svoje dostojanstvo, kar jim implicitno zagotavlja ustava v temeljnih določbah in 72. členu, masovne živinoreje ne bi bilo in s tem tudi ne njenih zelo škodljivih predhodno opisanih posledicah, ki zelo uničujejo družbo. Za meso bi lahko rekli, da gre za množičnega morilca: letno zaradi mesa umira več 100 milijard živali in desetine milijonov ljudi in seveda tudi narava.

Masovna živinoreje ne more biti v javnem interesu, saj ima izjemno negativne posledice za celotno družbo. Zato bi zanjo lahko tudi rekli, da je to dejavnost, ki je družbeno neodgovorna.

Ob tem pripominjamo tudi naslednje:
Zaščita živali je v javnem interesu, saj jo ureja Zakon o zaščiti živali, svoje temelje pa ima v slovenski ustavi, ki v 72. členu določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Ta zakon pa je že omenjeni Zakon o zaščiti živali, ki v prvem členu določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja.

Zato menimo, da bi bila uvrstitev zaščite živali v standard družbeno odgovornost zelo pomembna poteza v smeri izboljšanja stanja v naravi in družbi. Tako v fizičnem kot tudi duhovnem smislu: izboljšanje okolja in etike do živali, kjer bi moralo biti osnova ravnanja zlato pravilo: torej, kar ne želiš, da ti drugi ne storijo, ne stori ti njim.

Na podlagi navedenega predlagamo, da storite vse, kar je v vaši moči, da se zaščita živali, to je njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja, vključi v standard družbene odgovornosti.

Hvala in lep pozdrav!

Varuh pravic živali:
Vlado Began

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post