Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana

27.11.2006

Zadeva: Pobuda za opustitev masovne živinoreje v Sloveniji

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva. Pooblastilo je v prilogi.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu, predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da, zaradi negativnega vpliva masovne živinoreje na podnebne spremembe in okolje, čimprej pripravi vse potrebno za:

• opustitev masovne živinoreje v Sloveniji
• prestrukturiranje te gospodarske dejavnosti in po potrebi
• ustanovitev fonda za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje.

OBRAZLOŽITEV:

1. Nekaj dejstev o masovni živinoreji
Na svetu je po nekaterih podatkih okoli 1,3 milijarde govedi in večje število drugih žlvali, rejenih za potrebe mesne industrije. V Sloveniji živi letno okoli 5 milijonov živali v masovni živinoreji, od tega je okoli 500.000 govedi, večina števila pa odpade na perutnino.

Nekaj dejstev v zvezi z živinorejo (Anton Komat, Jana 19.9.2006):
• živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
• v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
• živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
• pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
• meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
• za proizvodnje 1 kg mesa potrebujejo 40.000 litrov vode (kar je dovolj za šest mesečno tuširanje posameznika), za pridelavo 1 kg paradižnika pa le 180 litrov vode, torej več kot dvestokrat manj;
• za povprečno dnevno prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
• za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
• porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
• za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije, se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

Še nekaj dejstev o masovni živinoreji (brošura Ne jejte nas! Zakaj?, 2. dop. izdaja, Univerzalno življenje):
• 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
• pri 2,23 miljardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
• za “proizvodnjo” 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
• revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju;
• za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilogramoma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!
• za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
• v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
• delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% – to je skupaj 24 milijonov ton letno;
• 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
• pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice – v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amoniaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
• 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.

2. Masovna živinoreja in efekt tople grede oz. globalno segrevanje
Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald’s&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je najbolj uničujoč toplogredni plin in najbolj negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato glavni krivec za nastanek efekta tople grede. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade: „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega sveta (Anton Komat, Jana 19.9.2006).
Dušikovi oksidi so tudi pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.

3. Posledice masovne živinoreje
Masovna živinoreja je torej eden glavnih krivcev klimatskih sprememb. Kot navaja Sternovo poročilo (Delo, 2.11.2006) bodo te vplivale na dostopnost do pitne vode, na proizvodnjo hrane, zdravje ljudi in okolje. Na stotine milijonov ljudi bo trpelo zaradi pomanjkanja vode in hrane ter poplavljanja morij. Poplave in suše bodo prisilile kar 200 milijonov ljudi, da bodo zapustili domove. Podnebnih sprememb v naslednjih dveh do treh desetletjih niti ni mogoče več preprečiti, še piše v tem sporočilu. Družbene spremembe so lahko drastične. Zaradi selitev lahko pride do velikih socialnih in kulturnih razlik. Prišlo bo do novih bolezni. Nacionalna varnost bo ogrožena v marsikateri državi, tudi Slovenija ne bo izjema.

4. Masovna živinoreja in njen produkt meso
Masovna živinoreja ima po eni strani zelo negativen vpliv na okolje in klimo, kot je bilo zgoraj prikazano, po drugi strani pa daje hrano za ljudi. Vendar pa se tudi pri tem postavlja vprašanje ali je ta hrana, torej meso, zdrava in za človeka primerna. Razne ugotovitve dokazujejo, da je meso škodljivo in rizični faktor za mnoge civilzacijske bolezni.

Nekaj dejstev glede mesa:
• meso je iz psihološko-prehrambnege vidika odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da brezmesna, vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno pokritje potreb po hranilnih snoveh. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh. V pestri vegetarijanski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. Tudi vitamin B12, ki naj bi bil kritični vegetarijanski oz. še bolje veganski vitamin. O tem noben resen znanstvenik ne dvomi več. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna” (prof. dr. Dražigost Pokorn, ONA, 30.11.2004). Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primankovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje;
• meso povzroča sladkorno bolezen: Visoka poraba nasičenih maščobnih kislin lahko vodi do odpornosti na inzulin in s tem pripomore k nastajanju sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Nasploh vsebujejo živalski produkti zelo veliko nasičenih maščobnih kislin;
• meso povzroča prekomerno težo: Nasičene maščobne kisline pripomorejo k nastanku prekomerne teže. Prekomerna teža med drugim velja za rizični faktor pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri srčnem infarktu, kapi in motnjah v prekrvavitvi;
• meso škoduje kostem: Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija. Zvišano razmerje med fosforjem in kalcijem ima za posledico povečano sproščanje kalcija iz kosti. Kot so pokazale nekatere raziskave, obstaja tesna povezava med visokim sprejemanjem fosfatov s hrano in povečanim tveganjem osteoporoze ter zlomov kosti;
• meso je rizični faktor za rak: NIH, največja svetovna raziskovalna ustanova, je leta 2001 ugotovila povečano tveganje raka pri uživanju rdečega mesa. Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju. Iz raziskave univerze v Minnesoti, ki je bila objavljena septembra 2002 izhaja, da uživanje rdečega mesa, pečenega na žaru, pospešuje raka na trebušni slinavki;
• meso pospešuje vnetja in bolečine: Živalski proizvodi vsebujejo veliko arahidonske kisline, iz česar se tvorijo vnetne snovi. Te snovi lahko povzročijo nastanek neurodermitisa, vnetij tankega in debelega črevesja, astme, artritisa, artroze in revme;
• meso pospešuje srčni infarkt in arteriosklerozo: Previsoko dovajanje železa, ki ga prinaša uživanje rdečega mesa, je nevaren vir prostih radikalov, ki škodujejo krvnim žilam. Posebno pri moških narašča tveganje srčnega infarkta;
• meso pospešuje depresije: Meso ima negativen učinek na duševnost. Raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci;
• neka študija (Interesting Iron study) o problemih hem železa, je pokazala, da je povišana količina hem železa (izvor: rdeče meso, perutnina, ribe) rizični faktor za nastanek raka na debelem črevesju (železo spodbuja nastanek prostih radikalov in poškodbe dednine celic in je povezano z rizikom nastanka raka). Študija je tudi pokazala, da je IZVOR železa bistven in da železo rastlinskega izvora ni povezano z nastankom rakastih obolenj. Druga študija pa je pokazala, da hem železo povečuje rizik nastanka bolezni srca in ožilja, ker hem železo deluje kot pro-oksidant in spodbuja reakcijo med LDL holesterolom (slabi holesterol) in kisikom, pri čemer nastajajo obloge na stenah žil;
• več študij, predvsem iz Prage (Karlova univerza), pa tudi Univerz Oxford in Maryland, je pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedalci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost. Okuženi s toksoplazmo so se v svojih osebnostnih lastnostih razlikovali od oseb brez parazitov v možganih in to v negativno smer. Ker se okužba s toksoplazmo najpogosteje prenaša z mesom, kot že navedeno, se postavi vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinese k razpadu vrednot v naši družbi. Nevarnost latentne toksoplazme se podcenjuje, čeprav lahko zaradi pogostosti (med 30 in 70% v zahodnih državah) predstavlja resen problem za zdravstvo, tudi v Sloveniji;
• dne 1.10.2003 je bila v PNAS-online objavljena študija znanstvenikov Univerze Kalifornija. PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis. Raziskovalci so odkrili, da človekova presnova pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule in te nalaga v različna tkiva. Pri teh molekulah gre za povezanost sladkorja z oznako N – Glycolyneuraminsko kislino (Neu5Gc), ki se nahaja na površini membrane celic. To substanco tvorijo samo sesalci, človekova presnova te sladkorne povezave ne more proizvesti. Posebno velike količine so v mesu govedi, svinj in ovc. Tudi mleko in sir vsebujeta to povezavo v manjših količinah. V krvi testiranih oseb je bilo najti protitelesa, ki reagirajo z Neu5Gc molekulami. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila proti tej molekuli imunska reakcija. Same molekule Neu5Gc so bile najprej dokazane v različnih rakastih tkivih, pozneje pa so jih našli tudi v krvnih žilah in celicah sluznice. Pri tej študiji je pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa in pri tem nastane imunska reakcija. Človekov imunski sistem obravnava molekulo Neu5Gc kot škodljivega vsiljivca. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi.

Ali uživanje mesa škoduje tudi inteligenci? Beljakovinsko bogata prehrana vodi do zvišanja kortizona v krvni plazmi in slini. Kronično povišane koncentracije kortizona škoduje hipokamposu, kar povzroča občutno poslabšanje spomina. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco.

Kdor hoče živeti zdravo, naj se raje odpove mesu, kajti:
• snovi, ki zastrupljajo okolje: Približno 90% vseh dioksinov in furanov sprejmemo z živalsko hrano. Tekom prehranjevalne verige pride do vedno večjega kopičenja težko razkrojljivih škodljivih snovi, tudi zaradi pesticidov iz množične živinoreje. “Končni člen” človek morda takrat sprejme zdravju škodljive količine teh snovi. Meso divje svinje ne vsebuje samo strupov iz okolja, temveč npr. tudi radioaktivni cezij. Münchenski ekološki inštitut je v zadnjem letu pri črni divjadi nameril 17.600 becquerel na kilogram mesa. Mejna vrednost za živila je pri 600 becquerel;
• odpornost na antibiotike: Živali v množični reji krmijo z enormnimi količinami antibiotikov. Kemiki so dokazali, da antibiotiki, ki jih uporabljajo pri vzreji živali, pri uporabni gnojnice očitno preidejo na rastline in tako prispejo v človeško hrano – z nevarnimi posledicami. V okoljih, kjer obstaja živinoreja, je občutno večji upad odpornosti na antibiotike. Tako ti ne pomagajo več;
• BSE: Mišično meso zaklanega goveda so doslej vedno uvrščali med zdravstveno neoporečna živila. Zdaj znanstveniki po vsem svetu lahko dokažejo, da se v mišičnem mesu nahajajo prioni. Münchenski neuropatolog prof. Kretschmar jih je označil kot vznemirljiv rezultat, ker ni mogoče izključiti, da jih človek dobi z mišičnim mesom.

Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJD) spada tako kot Alzheimerjeva bolezen k nevroregenerativnim boleznim, ki jih po njihovi klinični sliki med seboj ni mogoče vedno jasno razlikovati. Na večjem številu ameriških univerz so izvedli raziskave na umrlih, pri katerih so za časa njihovega življenja specialisti postavili diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Brizantno pri rezultatih te raziskave je, da v 3 do 13 odstotkih sploh ni šlo za Alzheimerjevo, temveč za Creutzfeld-Jakobovo bolezen. V ZDA se je število ljudi, ki so umrli za Alzheimerjevo boleznijo od leta 1979 do leta 2000 50 krat povečalo. V letu 2000 je bilo teh ljudi 50.000. Trenutno pa ocenjujejo, da je obolelih za Alzheimerjevo boleznijo v ZDA okoli 4 milijone. Zato je potrebno realno zaključiti, da pri Creutzfeld-Jakobovi bolezni prihaja do nemajhnih temnih številk.
Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali; izgleda, da število nevarnih povzročiteljev narašča. V britanskem medicinskem žurnalu “The Lancet” je pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali.”
Študija nemškega centra za raziskavo raka je odkrila, da obstaja pri vegetarijancih izrazito zmanjšana nevarnost smrtnosti. Od 100 udeležencev raziskave iz starostne skupine, v kateri so predvideni smrtni primeri, jih je bilo le 59 dejansko soočenih z vegetarijanstvom. Če moške udeležence raziskave opazujemo ločeno, je pozitivni učinek s komaj 52 dejanskimi smrtnimi primeri še izrazitejši.

5. Kot izhaja iz gornjih navedb, so negativne posledice masovne živinoreje neslutene. Ta živinoreja ubija živali, uničuje okolje in naravo, povzroča civilizacijske bolezni, skrajno negativno vpliva na podnebne spremembe. Masovna živinoreja povzroča neverjetne družbene stroške in je očitno tudi sredstvo vladanja. Zaradi masovne živinoreje trpi okoli milijarda ljudi, saj se hrana, ki bi bila potrebna za ljudi, uporabi za živinorejo. Po grobih ocenah naj bi bilo leta 2025 celo dve milijardi ali več ljudi, ki bodo trpeli zaradi podhranjenosti ali nezadostne količine živil.

6. Čeprav se večina zgoraj uporabljenih podatkov ne nanaša direktno na Slovenijo, pa je slika pri nas podobna. Masovna živinoreja je enako kot drugod po svetu škodljiva dejavnost in družbeno nesprejemljiva, saj je neposredna grožnja naravi, živalim, ljudem in klimi.

7. Masovna živinoreja v pogledu 74. člena ustave Republike Slovenije
Zastavlja se vprašanje, ali je uživanje mesa in s tem povezana masovna živinoreja oz. mesna industrija sploh v javnem interesu? Zastavlja se tudi vprašanje ali je vse to v skladu z javno koristjo. Nobena gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, je določeno v 74. členu ustave, ki govori o podjetništvu. Kot javno korist ni mogoče šteti nekaj, kar škoduje ljudem, kar škoduje naravi in uničuje okolje (v Rusiji vsako leto zaradi onesnažnosti okolja umre 300.000 ljudi – Delo, 7.6.2003) ter ekstremno vpliva na podnebje, nekaj, kar povzroča bolezni in lakoto ter smrti zaradi lakote v nerazvitih deželah, nekaj, kar je skrajno nasilno, nekaj, kar pobija nedolžne živali, skratka je grozljiv tujek v družbi, kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih ozkih krogov, ki s tem neizmerno bogatijo, ostali pa imajo vedno manj, nekateri sredstev ali zdravja, drugi so celo ob življenje, nekateri pa neizmerno trpijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo, invalidsko zavarovanje in okolje ter za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni vzročni zvezi. Tako je z uživanjem mesa povezano tudi nasilje v družbi, saj je splošno znano dejstvo, da so vegetarijanci bolj miroljubni ljudje kot uživalci mesa. To pa pomembno vpliva na odnose v družbi, kajti družba uživalcev mesa je bolj nasilna in s tem povzroča več konfliktov in družbenih stroškov (policija, sodstvo) kot pa družba vegetarijancev ali pa vegancev. Jasno je torej, da produkcija mesa oz. masovna živinoreja kot gospodarska dejavnost, in vse z njo povezane dejavnosti, ni v skladu s slovensko ustavo, saj gre za dejavnost, ki je družbeno škodljiva in zaradi tega ni v javno korist.

8. Nekatera zakonska določila, ki se tičejo mesa oz. uživanja mesa
Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1) ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.
Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Ali izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, če uživa meso, živilo, ki je za človeka škodljivo in za katerega je znanstveno dokazano, da je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni oz. če uživa živilo, ki ga njegov imunski sistem celo zavrača kot tujek? Ali se lahko postavi celo trditev, da je uživanje mesa v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju? Torej, da tisti državljan Slovenije, ki uživa meso, ravna v nasprotju s tem zakonom? Kajti uživati nekaj, kar lahko negativno vpliva na njegovo zdravje, pomeni, da ne skrbi za svoje zdravje.

9. Nicholas Stern v svojem poročilu navaja, da je še mogoče preprečiti najhujše posledice globalnega segrevanja, vendar je potrebno takojšnje ukrepanje vlad, gospodarstvenikov in posameznikov. Zato menimo, da mora Slovenija takoj sprejeti določene ukrepe, da se preprečijo najhujše posledice globalnega segrevanja.

10. Masovna živinoreja je zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic nesprejemljiva. Je škodljiva in protiustavna. Njen proizvod je meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni in ki prinaša ljudem in živalim trpljenje in bedo, naravo pa uničuje. Zato predlagamo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sledeč Sternovem pozivu o takojšnjem ukrepanju, da čimprej pripravi vse potrebno za:

• opustitev masovne živinoreje v Sloveniji
• prestrukturiranje te gospodarske dejavnosti in po potrebi
• ustanovitev fonda za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje.

11. Menimo, da ne obstojijo zadržki za opustitev masovne živinoreje v Sloveniji, ne glede na to, da smo članica EU. Slovenija ima kot suverena država dolžnost, da zagotovi zdravje in varnost svojih državljanov in prebivalcev. Z opustitvijo masovne živinoreje oz. produkcije mesa in nadomestitvijo le-te s poljedelstvom, se ponudba hrane v Sloveniji ne more zmanjšati, nasprotno, hrane je lahko bistveno več. Kajti ni pozabiti npr.:
• za “proizvodnjo” 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
• živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja;
• približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto.
Rastlinska hrana je tudi bistveno bolj zdrava kot mesna in bolj prijazna do okolja in seveda tudi do živali.
Tudi prestrukturiranje masovne živinoreje in z njo povezanih dejavnosti ne more biti problem, saj je že mnogo gospodarskih panog propadlo, pri čemer so se delavci zaposlili v drugih panogah. Na pogorišču propadlih dejavnosti so pogosto zrastle nove ideje in rodil se je nov zagon, ki je mnogokrat prinesel pomemben razvojni potencial in sam razvoj. Slovenija ima dobre izkušnje s propadanjem raznih panog in velikih sistemov oz. njihovim prestrukturiranjem, saj je uspešno prebrodila tranzicijske čase, ki so, in delno še sledijo, zlomu prejšnjega sistema. Finančna sredstva ne bi smela biti problem, kajti Slovenija je kapitalsko vedno močnejša, pa tudi državni proračun, vključno s sredstvi EU, vsebuje pomembna sredstva za nove dejavnosti. Fond za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje, ki bi se financiral iz javnih sredstev, bi zajel vse tiste primere, ki kakorkoli ne bi bili zajeti v programu prestrukturiranja masovne živinoreje oz. z njo povezanih dejavnosti. Nihče ne bi smel biti zaradi opustitve masovne živinoreje na slabšem.
Poleg tega pa bi Slovenija lahko s pravočasnih prestrukturiranjem masovne živinoreje razvila model prestrukturiranja, ki bi ga lahko kot neke vrste know-how ponudila tudi drugim državam. Nesporno pa je, da bo vsakdo moral slej ali prej opustiti svojo masovno živinorejo, prej ko bo to naredil, bolje bo zanj, njegove prebivalce in naravo. Dlje ko bo čakal, hujše bodo negativne posledice masovne živinoreje. Predolgo čakanje lahko pomeni tudi zlom države in to z neslutenimi posledicami. Ni nepomembno, da se klimatske spremembe obravnavajo tudi v okviru nacionalne varnosti države, tako tudi Slovenije.

12. Ta pobuda je peticija v smislu 45. člena ustave.

Lep pozdrav.