Minister za šolstvo, znanost in šport
Trg OF 13
1000 Ljubljana

Celje, 8.12.2004

POBUDA V SMISLU 45. ČLENA USTAVE RS ZA DOPOLNITEV
• Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli
• Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah

Pobuda 1x
Priporočeno
Pooblastilo

V vednost:
• Minister za zdravje (s posebnim dopisom)
• Varuh človekovih pravic (s posebnim dopisom)

Pobudnik predlaga, da se Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 75/04) in Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04) dopolnita tako, da se v 2. člen obeh pravilnikov doda in sicer:

• v Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli besedilo: “- da mu šola zagotavlja vegetarijansko in vegansko prehrano.”

in

• v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah besedilo: “- vegetarijanske in veganske prehrane, ki jo mora zagotoviti šola.”

OBRAZLOŽITEV:

I. Pred nekaj časa je minister za šolstvo, znanost in šport sprejel dva pravilnika in sicer Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli in Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04). Oba pravilnika med drugim določata pravice in dolžnosti učencev v osnovni šoli in dijakov v srednjih šolah.

II. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je društvo, ki deluje na področju zaščite živali in je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju. Dolžnost društva je med drugim zaščita živali v smislu Zakona o zaščiti živali (2. člen Zakona o zaščiti živali).

III. Na splošno je vegetarijanski način prehranjevanja priporočljiv za vse starostne skupine. Poleg etičnih in ekoloških prednosti ima takšna hrana mnoge prednosti tudi za zdravlje. Razne študije po vsem svetu dokazujejo, da je npr. pri vegetarijancih manjše tveganje, da zbolijo za sladkorno boleznijo, osteoporozo, boleznimi ožilja in ožilja, rakom, revmo. Vegetarijanci naj bi bili bolj zdravi in naj bi živeli dlje, kot tisti, ki uživajo meso. Uživanje mesa je torej rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, povzroča tudi prekomerno težo ter celo depresije, kajti neka raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske Univerze Loma Linda dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco. Novejše raziskave dokazujejo, da infekcija s toksoplazmo (zajedalci v možganih), ki se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost, iz česar bi bilo mogoče potegniti celo vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinaša k razpadu vrednot v moderni družbi. Sicer pa so se posebno pri otrocih v zadnjih desetletjih dramatično povečale bolezni, ki so odvisne od načina prehranjevanja. Narašča število otrok s prekomerno telesno težo, vedno pogosteje se že v otroškem obdobju ugotavlja sladkorna bolezen. Po neki ameriški študiji ugotavljajo spremembe ožilja že pri 70% otrok.

IV. Raziskave tudi kažejo, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov zvišuje tveganje za rakom na prostati. Tudi druge civilizacijske bolezni, kot so npr. osteoporoza, rak, parkinosova bolezen, sladkorna bolezen ter obolenja srca in krvnega obtoka zdravniki povezujejo z uživanjem mleka. Mleko je, kot je videti, udeleženo tudi pri naraščajočem pojavljanju alergij. Ob zdravstvenih tveganjih, s katerim je povezano tudi uživanje mleka, je upravičeno vprašanje, ali je mleko kot živilo sploh primerno. Dejstvo je, da je človek z uživanjem mleka med sesalci nekaj eksotičnega. Pri nobeni drugi vrsti sesalcev njeni pripadniki ne pijejo mleka, ki je vendarle namenjeno vzreji mladičev, še potem, ko so odrasli. Da pa bi uživali materino mleko druge vrste, je fenomen. 80 – 90% odraslega prebivalstva mleka sploh ne prenese. Encim laktaza, ki mlečni sladkor laktozo razgrajuje v prebavljive sestavine, z naraščajočo starostjo izginja iz človeškega črevesja. Rezultat tega je neprebavljivost mlečnega sladkorja, ki je povezana z bolečinami v trebuhu, kolikami, občutkom napetosti, napihnjenostjo, drisko in slabostjo. Evropejci so se spremenjenim prehrambenim navadam sicer najprej prilagodili in lahko mlečni sladkor še najbolj prebavljajo. Afriška, indijska in avstralska ljudstva pa na uživanje mleka v odrasli dobi reagirajo še “normalno”, v tem primeru z neprebavljivostjo. Mleko kot izloček pa je sicer vse prej kot mikavno: 1 ml surovega mleka vsebuje povprečno 363.000 belih krvnih telesc in 24.400 bakterij – podobno kot razredčena gnojna tekočilna.

V. Mnogim zgoraj navedenim tveganjem se je mogoče izogniti z vegetarijanskim oz. veganskim načinom prehranjevanja. Meso je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. Pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani, pri kateri se poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in jajca, ni nobenega problema, da se otrok ne bi zadostno oskrbel z vsemi življenjsko pomembnimi hranljivimi snovmi. Potrebno je samo, da so otroku nudi bogat, raznovrsten jedilnik, na katerem so sveže sadje, zelenjava, korenje, rezanci, stročnice, orehi in drugo, kar zagotavlja, da bo mladostnik dobil vse potrebne snovi za svoj razvoj. Hrana kot npr. polnovredne žitarice, ovseni kosmiči, solata, grah, brokolij, kombinirana z vitaminom C, ki povečuje zmožnost sprejemanja železa iz nje, zadovoljuje tudi vse potrebe po železu, saj je tega dovolj v navedeni hrani. V osnovi je mogoče prehranjevati otroke tudi v celoti vegansko, pri čemer je potrebno paziti, da se z dodatki k prehrani otrokom nudi dovolj vitamina D in B12, ki sta “kritična” elementa pri veganski prehrani.

VI. Uživanje mesa povzroča tudi globalno trpljenje in okoljsko škodo. 40% svetovne žetve žita pristane v masovnih živinorejskih hlevih industrijskih dežel. Za proizvodnjo 1 kg govejega mesa se potrebuje 9 kg zrnja. Revne dežele so delno prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajajo kot krmilo. Za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita, ki bi nasitila približno osem otrok. Vsako leto umre za lakoto 50 milijonov ljudi, od tega več milijonov otrok. Če bi industrijske države svojo porabo mesa zmanjšale samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranjevalo 100 milijonov ljudi. Nikomur ne bi bilo potrebno stradati. Uživanje mesa vodi do velike okoljske škode. Pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojevke. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Izhlapevanje amnonijaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov. Govedo razen tega proizvede letno 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%. Proizvodnja mesne prehrane porabi 50% vse pitne vode. Za proizvodnjo kilograma mesa se porabi bistveno več vode kot za en kilogram žita ali zelenjave.

VII. Uživanje mesa in pitje mleka je okrutno. Živali neznosno trpijo. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Tudi krave mlekarice neznostno trpijo, saj so postale prave “tovarne” za proizvodnjo mleka. Krave so tretirane kot stroji, ki prinašajo dobiček. Zaradi genetskih spreminjanj in proizvodnih tehnik, naravnanih na najvišje zmogljivosti, je krava danes sposobna dati letno več kot 6000 litrov mleka – večkratnik tega, kar daje v naravnih pogojih. V naravnih pogojih daje krava mleko samo takrat, ko ima mladiča. Da bi se ustreglo potrebam prebivalstva po mleku, krave vsako leto umetno oplodijo. Teličke takoj po rojstvu ločijo od matere. Za mater je ta izguba otroka najbolj travmatično doživetje v njenem že tako mučnem življenju. V svobodi najde svojega mladiča med tisoč telički in ga doji 6 do 12 mesecev. Rastni hormoni in nenaravni cikli molzenja prispevajo k bolečinam v vimenih, ki lahko postanejo tako težka, da od časa do časa drsajo po tleh. Zato prihaja pogosto do infekcij vimen, ki jih skušajo preprečiti z zdravljenjem z antibiotiki.

VIII. Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) so starši dolžni, s svojo skrbjo, s svojim delom in družbeno dejavnostjo zagotavljati uspešen telesni in duševni razvoj; zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok (4. člen ZZZDR). Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1)
ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče pa ne sme ogrožati zdravja drugih.

IX. Iz prejšnje točke je razvidno, da so starši dolžni zagotoviti svojim otrokom uspešen telesni in duševni razvoj. Otroci imajo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje, izhaja iz ZZVZZ-UPB1. To pa pomeni, da morajo starši zagotoviti svojim otrokom, seveda če so ti vegetarijanci oz. veganci, vegetarijansko oz. vegansko prehrano v celotnem njihovem življenju, torej tudi v šoli, saj naj bi bila, kot je bilo to pokazano v prejšnjih točkah, vegetarijanska oz. veganska prehrana bolj zdrava, zaradi česar je večja verjetnost, da bo telesni in duševni razvoj otrok boljši, kot pa v primeru uživanja mesne oz. mlečne prehrane. To pa tudi pomeni, da mora šola, ki ima dolžnost zagotoviti prehrano učencev oz. dijakov, tako osnovna kot srednja, vsakomur, ki to želi, zagotoviti vegetarijansko oz. vegansko prehrano, saj mora tudi šola delovati v korist otrok. Po drugi strani pa mora imeti otrok, da lahko izpolni svojo zakonsko obveznost skrbi za svoje zdravje, na razpolago ustrezno prehrano, kar tudi pomeni, da mora imeti otrok pravico, da zahteva, da mu šola zagotovi ustrezno prehrano.

X. S tem, ko v mnogih šolah v glavnem nudijo otrokom samo mesno oz. mlečno prehrano, se postavi vprašanje ali država ne krši temeljnega načela neogrožanja drugih, saj iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izhaja, kot že navedeno, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, kar velja tudi za državo in nudenje mesne oz. mlečne prehrane, ki, kot navedeno zgoraj, predstavlja nevarnost za zdravje otrok, saj je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni.

XI. Po neki statistiki naj bi tisti, ki vse življenje je meso, pojedel okoli 400 živali. Z zagotovitvijo vege- tarijanske oz. veganske prehrane v osnovni in srednji šoli se bo zmanjšala poraba mesa in mleka oz. izdelkov iz omenjenih živil. Na ta način se bo pobilo manj živali, manj bo trpljenja, manj bo okoljske škode in lakote v tretjem svetu, kar vse bo doprineslo k ponovni vzpostavitvi sožitja med ljudmi in živalmi ter miru na Zemlji.

XII. Glede na navedeno pobudnik, ki je društvo, v katerega so včlanjeni tudi starši, ki imajo otroke vegetarijance in s tem mnogokrat povezane težave pri zagotovitvi vegetarijanske prehrane, predlaga, kot že uvodoma navedeno, da se v oba pravilnika doda pravica učencev in dijakov do vegetarijanske in veganske prehrane, ki jo mora zagotoviti šola. Samo pravno priznana pravica lahko zagotavlja, da bo navedena prehrana v resnici vedno na voljo, saj bodo lahko v nasprotnem primeru starši oz. zakoniti zastopniki otrok sprovedli pravne postopke in vložili ustrezne tožbe, v kolikor ne bo pravica realizirana na drug način.

XIII. Pobudnik predlaga, da ga naslovni organ obvesti, kaj bo oz. je naredil s predmetno pobudo.

Varuh pravic živali:
Odvetnik Vladko Began