Kot že navedeno, je katoliška cerkev izjemno bogata. Svoje bogastvo je pridobivala skozi stoletja in tisočletja. Postavi se vprašanje, kako je prišla do tega bogastva? Iz raznih virov je znano, da se je cerkev ukvarjala s trgovino z ljudmi in imela sužnje, tlačani so morali plačevati tudi cerkvi, cerkev je prodajala titule, funkcije, blagoslovljena pisma…, uvedla je tudi trgovino z odpustki. Menihi in drugi cerkveni ljudje so ponarejali listine, da so prišli do zemljiške posesti. Bili so tudi papeži in škofje, ki so obogateli od prostitucije, imeli so celo lastne bordele. Eden najbolj sramotnih načinov Vatikana, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev. Glavni faktor pri širjenju cerkvene zemljiške posesti od antike, zlasti pa v srednjem veku, je bila dediščina. Cerkveni oče Salvian je že v 5. stoletju pridigal: »Kdor premoženje zapusti svojim otrokom namesto cerkvi, ravna proti božji volji in proti svoji koristi. Medtem ko na zemlji skrbi za svoje otroke, sebe ogoljufa za nebesa.« Danes cerkev, čeprav je neizmerno bogata, mnogo sredstev dobi še iz državnih proračunov. Sledi nekaj podatkov o bogastvu cerkve.
Italija:
● približno 1/3 Rima je v lasti katoliške cerkve
● 20 do 22% vseh italijanskih nepremičnin je v lasti cerkve
● vrednost cerkvenih nepremičnin je 1.200 milijard evrov
● celotno področje v Rimu od Campo dei fiori do Tibere nasproti Angelskega gradu, mimo Piazza Navona in bližnjih ulic je praktično v celoti v lasti Vatikana. Gre za nekaj manj kot polovico zgodovinskega centra. Samo v tej coni je več kot 2500 palač. Vse te imobilije sploh niso prikazane v katastru, ker veljajo za »inozemski teritorij« (Max Parisi, časopis La Padania, 21.6.1998)
● cerkev ima okoli 100.000 nepremičnin
● cerkev ima 14.000 zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol …
● cerkev dobi letno okoli devet milijard evrov iz italijanske državne blagajne (davčne ugodnosti so vštete).
Nemčija:
● v organizacijah karitasa in diakonije je zaposlenih preko milijon ljudi
● karitas in diakonija (evangeličanska dobrodelnost) dobita letno okoli 45 milijard evrov (karitas 25, diakonija 20)
● katoliška in evangeličanska cerkev sta lastnici treh tiskovnih agencij, 55 časopisov, 279 revij, 48 radijskih oddaj, 2 radijskih oddajnikov in 17 tele-vizijskih produkcijskih hiš
● katoliška cerkev dobi iz državnih proračunov okoli 10 milijard evrov letno
● premoženje katoliške cerkve je vredno več kot 300 milijard evrov (brez umetniških zakladov in arhivov)
● letni proračun nadškofije Köln je slabo milijardo evrov, samo delež te nadškofije v podjetju z okoli 26.000 stanovanjskimi in poslovnimi enotami je bil leta 2003 vreden okoli milijarde evrov
● katoliška cerkev je največji privatni posestnik, saj njena posest ustreza velikosti Bremna, Hamburga, Berlina in Münchna skupaj.
Cerkvena kmetijska zemljišča po svetu:
● Španija: ca. 20% vseh polj
● Portugalska: ca. 20% vseh polj
● Argentina: ca. 20% vseh polj
● Anglija: ca. 100.000 ha
● ZDA: nad 1.100.000 ha njivskih površin, travniki in gozdovi niso všteti
● …
Še nekaj dejstev o cerkvi:
● zlate rezerve Vatikana so bile leta 1952 po velikosti druge na svetu, takoj za ameriškimi, in so znašale 3,5 milijarde evrov. Kakšno je stanje danes?
● katoliška cerkev je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran na področju nepremičnin, kemije, elektronike … ter soudeležen pri velikem številu gigantskih firm. Samo v Nemčiji ima okoli 100 milijard evrov kapitala in naložb, delnic in vrednostnih papirjev, poseduje pa tudi mnoge banke. Znan je primer italijanske banke Intesa, ki združuje katoliške denarne ustanove in se je združila z banko San Paolo Imi v eno največjih v Evropi
● premoženje nemške Karitas je po podatkih iz leta 1995 znašalo 65 milijard mark
● cerkev ima po svetu v lasti tudi večje število tiskovnih agencij, časopisov, revij, radijskih in televizijskih postaj ter drugih medijev
● v Avstraliji ocenjujejo, da bi katoliška cerkev kot gospodarska korporacija kotirala med prvimi petimi v državi s premoženjem, vrednim več kot 60 milijard dolarjev in skoraj 10 milijardami dohodkov v letu 2005. (Dnevnik.si, 24.4.2008)
● po mnenju nekaterih naj bi papeška banka vsak trenutek razpolagala s sto milijardami evrov gotovine (Jure Ernožnik, Mladina, 17.7.2009)
Objava: Razmisli, junij 2012.
