Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
Ljubljana

21.8.1998

Zadeva: Peticija, ki se nanaša na krst novorojenčkov in na predmet Verstva in etika v osnovni šoli in ponovna peticija ter predlog
Zveza: Vaš odgovor številka 95201/98-1 z dne 2.7.1998

Spoštovani,

zahvaljujem se Vam za zgoraj citirani odgovor.

Ne glede na to, da ni bila sprejeta pobuda za spremembo zakonodaje oz. niso bili sprejeti drugi predlogi glede ukrepanja vlade, pa v nadaljevanju navajam sledeče:

I. Krst novorojenčkov
V odgovoru med drugim navajate, da krst nima nobenih pravnih posledic, ki bi omejevale svobodno voljo otroka v prihodnjosti. Ta navedba je sporna. Namreč, krščen otrok v bistvu, gledano katoliško, sploh nima več verske svobodne volje. Ta je po krstu pri Rimskokatoliški cerkvi. To jasno izhaja iz katoliškega nauka, vsebovanega v Katekizmu cerkvenega prava in tudi v drugih virih (npr. knjiga Vera cerkve). Iz Rimskokatoliške cerkve je sicer mogoč izstop, vendar po pravu RKC takšna oseba še vedno ostane vernik, pa čeprav je izstopila iz nje. Izstop pa ni celovit, saj se krsta ne da izbrisati.

Kakšne pa so pravne posledice?

Prva pravna posledica je ta, da mora krščenec izstopiti iz RKC. ^e ga RKC noče izpisati, mu preostane samo tožba na sodišču, torej pravna pot, ki je zanj lahko draga, dolgotrajna in predvsem ponižujoča, saj se mora boriti za svojo svobodo, ki so mu jo brez njegovega soglasja odvzeli. Krščenec bo izgubil mnogo časa, denarja in še mogoče česa drugega. V Mladini z dne 3.8.1998 (str. 12) je bilo mogoče brati, s kakšnimi grožnjami Rimskokatoliške cerkve se lahko sooči tisti, ki izstopi iz nje. Grozi mu namreč večni pekel, kot to izhaja iz tam objavljenega dopisa organa oz. dela RKC. Kako bo krščenec izbrisal iz svoje duše neizbrisno duhovno znamenje, pečat, ki ga je dobil pri krstu oz. kako naj jaz to naredim, pa prosim, da mi vi odgovorite. Po izstopu iz RKC naj bi bilo namreč pri krščencu takšno stanje, kot je bilo pred krstom in to vsaj pri tistih, ki niso svobodno vstopili v RKC oz. prejeli krsta.

Druga pravna posledica je ta, da RKC krščenca, ki je izstopil iz nje, pa čeprav je ona izstop odobrila, noče izbrisati iz svojih knjig. Logično je, da se takšno osebo izbriše iz knjig oz. evidenc RKC, saj bi v nasprotnem bil krščenec še vedno zabeležen v katoliških knjigah in izstop ne bi bil celovit, temveč samo delen oz. formalen. Krščenec bi izstopil, vendar pa bi bil še vedno del RKC, saj bi bil v njenih knjigah. Nenazadnje pa to ni samo logično, saj tudi zakon zahteva, da se morajo osebni podatki zbrisati iz zbirke podatkov, ko je izpolnjen namen, zaradi katerega so bili zbrani oz. shranjeni (9. člen zakona o varstvu osebnih podatkov). @e po samem zakonu, je RKC dolžna iz svojih evidenc fizično zbrisati vse osebne podatke krščenca, saj nima več zakonske podlage za vodenje te evidence. Poleg tega pa RKC v primeru krsta novorojenčkov sploh nima pravne podlage za vodenje npr. krstne knjige, saj zakon o varstu osebnih podatkov določa, da se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, torej neposredno od krščenca, ali pa se lahko zbirajo tudi od drugih oseb oz. pridobivajo se iz že obstoječih zbirk, če zakon tako določi. Vendar zadnja primera glede krsta novorojenčkov nista izpolnjena. Od krščenega novorojenčka pa niti teoretično ni mogoče pridobiti dovoljenja za zbiranje osebnih podatkov.

Tretja pravna posledica je recimo ta, da mora vernik prispevati sredstva za Cerkev. V kanonu 222 Zakonika cerkvenega prava je namreč določeno: “Vernike veže dolžnost podpirati Cerkev v potrebah, da ji pomagajo pri bogočastju, delih apostolata, krščanski dobrodelnosti in dostojnem vzdrževanju služabnikov. Veže jih tudi dolžnost pospeševati socialno pravičnost in, spominajoč se Gospodove zapovedi, iz svojih prispevkov podpirati revne.” Verjetno lahko RKC od vseh tistih, ki ne izpolnjujejo tega kanonskega določila, preko civilnega državnega sodišča izterja prispevek za Cerkev. Novorojenček, ki nikoli ni prostovoljno vstopil v RKC, je celo materialno zavezan napram RKC. Kakšne posledice, in ne samo pravne, se skrivajo za tem?

^etrta pravna posledica je npr. ta, da je krščen novorojenček podvržen cerkvenemu kazenskemu in civilnemu sodišču. Izobčenje, kot ena izmed cerkvenih kazenskih sankcij, ima lahko za krščenca hude pravne posledice. In če si pogledamo še šesto knjigo Zakonika cerkvenega prava, ki govori o sankcijah v cerkvi, ta knjiga pa je vladi, tako domnevam, dobro poznana, se lahko vidi, da cerkvenim sankcijam zapadejo vsi krščenci, pa čeprav so izstopili iz RKC. Torej, cerkvenim sankcijam zapadejo tudi tisti, ki niso več člani RKC.

Peta pravna posledica, ki je za krščenega novorojenca zelo huda, pa je ta, da je brez svoje lastne privolitve podvržen tujemu pravnemu redu, saj je Rimskokatoliška cerkev tuj mednarodnopravni subjekt. Krščen novorojenček je torej podvržen dvema pravnima sistemoma (SLO in RKC), ki sta si konkurenčna. Ker se jurisdikcija Svetega sedeža razteza po celotnem planetu, takšna oseba ni nikjer varna pred RKC.

V odgovoru tudi navajate, da bi s predlagano prepovedjo krsta v Zakonu o zakonski zvezi… omejevali roditeljsko pravico, ki je določena v 41. členu ustave. Omenjeni člen govori o pravicah in dolžnostih staršev glede moralne in verske vzgoje. Torej, starši nimajo samo pravic, temveč imajo tudi dolžnosti do otrok oz. novorojenčkov. Zelo pomembna dolžnost staršev je, da versko usmerjanje poteka v skladu z otrokovo starostjo, zrelostjo in njegovo svobodo vesti oz. verske opredelitve. Torej, svoboda vesti oz. verske opredelitve novorojenčka je na prvem mestu, šele nato je starševska pravica, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko vzgojo. Po vašem tolmačenju 41. člena ustave pa je ravno obratno, saj je na prvem mestu pravica staršev, šele nato je njihova dolžnost oz. pravica otrok. ^e je takšno tolmačenje ustave pravilno, potem to pomeni, da lahko starši včlanijo novorojenčka v najbolj militantne vojaške organizacije, pa je to del roditeljske pravice in ni protiustavno niti protizakonito. Starši bodo namreč smatrali, da bo novorojenec v takšni organizaciji pridobil ustrezno moralno vzgojo.

V parlament ste postali zakon o verskih skupnostih, ki naj bi nadomestil sedaj veljavnega. Predlagam (45. člen ustave), da predlog tega zakona dopolnite tako, da je krst kot verski obred dovoljen samo pri tistih osebah, ki se zanj prostovoljno odločijo, so pred krstom do potankosti seznanjeni z Zakonikom cerkvenega prava in Katekizmom katoliške cerkve – tu gre namreč za tuj pravni red – in z vsemi posledicami, ki izvirajo iz članstva v RKC, podpišejo o tem ustrezno izjavo, na kateri je tudi navedba, da to izjavo podpisujejo pod polno zavestjo. Seveda bi bilo potrebno amandma oblikovati tako, da bi zajel tudi istovrstno problematiko drugih verskih skupnosti.

II. Verstva in etika
V delu odgovora, ki se nanaša na predmet VE v osnovni šoli, ste med drugim napisali: “Cilj predmeta torej ni vzgoja za določeno konfesijo in takšnega predmeta v skladu z obstoječo šolsko zakonodajo tudi ni mogoče uvesti, ker bi bil v nasprotju z 71. členom Zakona o organizaciji…” Predsednik predmetne kurikularne komisije za verstva in etiko je v pojasnilih k osnutku učnega načrta za predmet VE v osnovni šoli (avgust 1997) med drugim zapisal: “Ne glede na siceršnjo preseženost abstraktnega razlikovanja izobraževalnih in vzgojnih predmetov se prav ob predmetih kot je VE (in ED) to vprašanje stalno ponavlja…. ^e/ker se rezultat vzgoje poenostavljeno razume kot “usvajanje” nekih identitet, smislov, vrednot, norm za/kot svoj način življenja in doživljanja, potem je predmet VE že s svojimi izobraževalnimi vsebinami vzgojno relevanten v več pomenih in na več ravneh: najprej v tem smislu, da verstva in versko kritični nazori vsebujejo različne odgovore na vprašanja identite, smisla, vrednot in norm… Ni nevtralna in prizadeva si, da jih učenci “usvoje”. Tudi s tega vidika je predmet VE izobraževalno in (zato) vzgojno relevanten: – velika verstva sama vsebujejo zgornje vrednote in njihove utemeljitve;… (str. 11).”
V devetem razredu bo, kot je to razvidno iz osnutka učnega načrta – če bo ta seveda sprejet, govora samo o krščanstvu. Postavi se vprašanje: “usvajanje” katerih vrednot, smislov, norm za način življenja in doživljanja učencev bo cilj vzgoje pri izbirnem predmetu VE v devetem razredu, kjer bo govora izključno o krščanstvu – religiji okolja. @e samo dejstvo, da bo govora o religiji okolja, ki je zaradi svoje vpetosti v okolje že sama po sebi dovolj poznana tudi v izobraževalnem smislu, mogoče kaže na to, da je eden izmed ciljev uvedbe predmeta še bolj vpeti krščanstvo v okolje in tako iz njega izriniti vse religije, ki so krščanstvu, mogoče je bolje reči katolištvu, nasprotne. To pa v bistvu jemlje versko svobodo državljanom Slovenije. In da gre pri tem za veliko neenakopravnost med religijami, niti ni treba posebej omenjati.

III. Predlog
Pod I. sem pisal o tem, da RKC noče izbrisati osebnih podatkov tistega, ki izstopi iz RKC. To sem namreč sam doživel, ko sem zahteval od RKC, da v svojih knjigah izbriše vse moje osebne podatke. Škof Kramberger mi je odgovoril, da mu ni jasno, kako naj se izbrišejo podatki iz matičnih knjig, saj teh ne smejo trgati ne brisati ne prečrtavati.
Glede na to, da sem izstopil iz RKC in glede na to, da ne obstoji več pravna podlaga v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov za zbiranje oz. shranjevanje mojih osebnih podatkov, če je sploh kdaj obstajala, saj nikoli nisem dal dovoljenja RKC, da lahko zbira moje osebne podatke, predlagam vladi, da pozove Rimskokatoliško cerkev, na moj poziv je namreč ta cerkev gluha, in ji naloži, da mora v smislu zakona o varstu osebnih podatkov iz vseh svojih knjig, vključno z raznimi kronikami, seznami in drugimi pisanji izbrisati vse moje osebne podatke in to takoj ter me o tem obvestiti.

Predlagam, da me v skladu s predpisi sproti obveščate o ukrepih, ki jih boste podvzeli na podlagi tega pisanja.

V svojem odgovoru tudi navajete, da vlada ni sprejela moje peticije. Prosim, da mi odgovorite, na kateri seji vlade (22. člen zakona o vladi RS) se je odločalo o peticiji.

Lep pozdrav.

Vladko Began

Priloga:
– dokumentacija pod III.