V Sloveniji se vodi proti živalim prava vojna. Živali ne pobijajo samo v klavnicah, kjer jih vsako leto zverinsko pokoljejo kar okoli 25 milijonov, temveč se bitka proti njim vodi tudi v gozdovih. Tu dan za dnem padajo nedolžni prebivalci Slovenije, letno pobijejo lovci z blagoslovom države in cerkve kar okoli 1U0.00U živih bitij.
Lov je dejavnost, ki prinaša v naravo strah, trpljenje, umiranje, bolezni,… in ie zato tujek v naravi. Uničuje socialne strukture živali, proizvaja invalidne živali in podobno. Lov je smrt za živali, ki imajo, tako kot človek, tudi pravico do življenja, saj čutijo, občutijo, tudi one rade živijo, se veselijo, imajo svoje prijatelje, otroke oz. družine. V naravi tečejo hektolitri živalske krvi. Ali ima človek pravico, da ubije žival, da ubije živo bitje? Ali ima človek pravico, da živalskemu otroku odvzame starše? Ali ima človek pravico, da povzroča trpljenje živim bitjem? Če človek nima te pravice, zakaj potem to delal? Wilhelm Dietler, profesor filozofije je rekel: »Veliko je namreč ljubiteljev lova, ki so resnično utrjeni za morjenje in zlo – gnusne pošasti, hlepeneče po krvi ipd.« Ali kot je dejal nek lovec: »Lov v prvi vrsti pač ni gojitev, ampak čisto v prvotnem pomenu plenjenje in pleniti vendar hočemo. Ni na odmet občutiti veselje, če je uspelo ubiti divjo žival. Ne. v pravo veselje nam sme biti, če smo divjo žival brez bolečine pokončali s čistim melkom.n (Wild und Hund 13/2001).
Od kod izvirajo korenine lovskega zla? Cerkev je skozi stoletja, in to dela te sedaj, blagoslavljala pomorjene živali. Mnogi kardinali in nadškofje so bili aktivni lovci, ki so se udeleževali lovskih pogromov in sami ubijali živa bitja. Mnogi cerkveni dostojanstveniki so še sedaj aktivni lovci in pobijajo živa bitja, pa čeprav po drugi strani iz prižnic grmijo Ne ubijaj. Teologi so živalim odvzeli dušo in s tem dostojanstvo ter živali tako na milost in nemilost prepustili človekovi sli po ubijanju.
Lov ni potreben. Ni potreben za uravnavanje naravnega ravnovesja, kot to trdijo lovci, saj ekologi ugotavljajo, da sc ravnotežje narave in živali dolgoročno vzpostavi samo od sebe – z izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev,.so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih oz. parkih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnovesja. Lov pomeni tudi motenje naravnega ravnotežja, saj se pri vrstah, ki so zaradi lova ogrožene, poveča število rojstev. Seveda lov ni potreben niti za prehrano ljudi, saj je dovolj druge hrane, po drugi strani pa se celo ugotavlja, da je meso, tako tudi divjačina, rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni.
Lov je družbena patologija. Gre za dejavnost, ki ovira skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Lov je nasilje nad življenjem, ne samo nad življenjem živali, temveč tudi nad življenjem ljudi, in zato ne more biti v javno korist, kajti dejavnost, katere rezultat ie pomor nedolžnih živih bitij z ustavo nima nič skupnega. Po ustavi je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni in lov je sam po sebi veliko nasilje. Država mora po ustavi skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, vendar pa ga z lovom uničuje.
Ker je lov nepotreben, škodljiv, protiustaven in neetičen. ga je potrebno odpraviti. Sedaj je čas zrel, saj je dokazano, da lahko narava sama uravnava število živali v okolju in poskrbi za naravno ravnovesje ter za to ni potreben človek. Tega se zaveda vedno več ljudi, med njimi tudi bivši nemški predsednik Weubturk, ki je rekel, da ima vsaka stvar svoj čas in da je čas lovu potekel. Zato vas vabimo, da podprete osnutek zakona o prepovedi lova in pomoči prostoživečim živalim, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.
Objava: Organon, november 2005.
