Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Ostrožno pri Ponikvi

21.4.2007

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani
Zunanji oddelek na Vrhniki
Cankarjev trg 8
1360 Vrhnika

Zadeva: kazenska ovadba zoper neznanega storilca

Spoštovani!

Ne dvomimo, da vam je znan primer dveh medvedjih mladičev, ki sta umrla v svojem brlogu v bli-žini vasi Cajnarje v občini Cerknica, ko ju je morala zapustiti njuna medvedja mama, da bi se izogni-la grozeči smrti s strani lovcev. Gre za v slovenski javnosti znan dogodek z dne 11.3.2007, ko je medvedka branila svoja mladiča pred vsiljivci in pri tem verjetno poškodovala domačina Petra Za-larja.

Ker je podan sum, da je prišlo pri tem dogodku do storitve kaznivega dejanja mučenja živali iz 342. člena Kazenskega zakonika, podajamo zoper neznano osebo kazensko ovadbo in predlagamo, da naslovni organ to ovadbo sprejme, razišče dejansko stanje in nato zahteva preiskavo na sodišču ali pa vloži neposredno obtožnico na pristojno sodišče zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 342. členu Kazenskega zakonika. Predlagamo pa tudi, da naslovni organ preveri, ali so bila ravnanja tistih ljudi, ki so prišli v bližino medvedjega brloga, zakonita.

Obrazložitev:

1. V bližini vasi Ponikve oz. Cajnarje v občini Cerknica so Ivan Zalar, Peter Zalar in Jana, priimek ni znan (Slovenske novice, 13.3.2007), verjetno je bilo to dne 11.3.2007, hodili po gozdu in pri tem pri-šli v bližino medvedjega brloga, kjer je medvedka imela dva mladiča, ki naj bi bila stara od šest do sedem tednov (Slovenske novice, 13.3.2007). Ker je medvedka menila, da sta njena mladiča ogro-žena s strani omenjenih občanov, ju je branila tako, da je z napadom na enega izmed njih, in sicer Petra Zalarja, želela pregnati vsiljivce. Pri tem je bil Peter Zalar poškodovan, medvedka pa je sama odšla s kraja dogodka. Mladiča sta ostala v brlogu. Na kraj dogodka so kmalu prišli lovci oz. skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina), ki jo je ustanovilo Ministrstvo za okolje in prostor, v konkretnem primeru pa jo je vodil njen član Anton Marinčič, sicer vodja področne skupine za področje Notranjske in Obalno-kraške regije. Ti so zavarovali kraj dogodka in čakali medvedko, da se vrne k svojima mladičema, pri čemer so jo imeli namen ubiti. Kot je pisalo v Slovenskih novicah (13.3.2007) je medvedka prišla v bližino brlo-ga, nanjo so streljali, vendar je zbežala.

2. Po pisanju nekaterih medijev naj bi tako poškodovani Peter Zalar, kot njegov oče Ivan Zalar, oba pa sta lovca, vedela kje je brlog (Slovenske novice, 13.3.2007) oz. da naj bi drezali celo v brlog in vznemirjali medvede (Mladina, 31.3.2007). V Slovenskih novicah (20.3.2007) je pisalo, da so se širi-le govorice, da naj bi šel Peter gledati, koliko ima medvedka mladičev ali pa da naj bi oče in sin pe-ljala Jano na sprehod, da bi ji pokazala medvedkin brlog. V istem mediju istega dne kot predhodno je bilo tudi zapisano, da naj bi si oče Zalar pred dogodkom pri nekem kmetu sposodil kramp, da bi odkopal in razširil vhod v brlog; ko ga je odkopal in ko ga naj bi sin fotografiral, se je prikazala med-vedka. V Direktu (14.3.2007) pa je pisalo, da naj bi se Peter nekaj dni pred nedeljsko tragedijo hvalil, da pozna lokacijo brloga in da ga bo fotografiral.
V zvezi s tem je zanimivo tudi pismo bralca iz Večera (24.3.2007) Franca Dečmana, ki je kot lovec zapisal, da lovci in prebivalci vedo za medvedje brloge v svojem kraju in da meni, da je bila med-vedka izzvana namerno.

3. Znano je, da je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdala dovoljenje za izjemen od-vzem iz narave z odstrelom enega osebka samice rjavega medveda, ki je poškodovala človeka v bližini vasi Cajnarje v občini Cerknica, in njenih mladičev (dovoljenje št. 35601-33/2007 z dne 19.3.2007). Po tej upravni odločbi se odvzem dovoli intervencijski skupini in lovski družini Cajnarje. Dovoljenje je veljalo do 14.3.2007 v skladu z ustno odločbo z dne 11.3.2007 na območju v oddalje-nosti 200 metrov od brloga. Po Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je leta 2002 sprejela Vlada Republike Slovenije in na katero se v dovoljenju sklicuje tudi ARSO, je potrebno v primeru izjemnega odstrela medvedke z mladiči najprej odstreliti mladiče in šele nato medvedko (stran 18). To pomeni, da bi morala intervencijska skupina najprej ustreliti mladiča in na-to njeno mamo. Tega ni naredila in je tako kršila strategijo, pri čemer je tudi prišlo do mučenja obeh mladičev.
Omenjeno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje pa je bilo izdano tudi v nasprotju z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki v 8. členu določa, da se dovoljenje iz 7. člena uredbe, to pa je prej omenjeno dovoljenje, lahko izda samo na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora imeti tudi priloženo pisno stališče Zavoda Republike Sloveni-je za varstvo narave. Iz obrazložitve dovoljenja je razvidno, da v času izdaje dovoljenja ARSO ni posedoval strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, temveč je to strokovno mnenje pri-dobil šele 16.3.2007, torej 5 dni po izdaji odločbe oz. dovoljenja. Dejstvo, da je bila izdana ustna od-ločba, tukaj ni pomembno, ker uredba nima izjeme, da bi lahko bilo izdano dovoljenje brez strokov-nega mnenja. To namreč vedno mora biti in vsebinsko opredeliti in pojasniti v skladu z 8. členom uredbe poseg v populacijo ogrožene živalske vrste. Ustna odločba torej ni imela strokovnega teme-lja, kot bi to moralo biti po uredbi in je zato njena pravna narava zelo vprašljiva. Ne glede na to, pa je iz že omenjene obrazložitve smiselno razvidno, da strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije ni imelo priloženega pisnega stališča Zavoda RS za varstvo narave, kar je tudi v nasprotju z uredbo.
Iz poročil medijev, ki so navedeni zgoraj, je razvidno, da je intervencijska skupina takoj, ko je prišla na kraj dogodka, zavarovala kraj in tam pustila lovce oz. stražo, saj je domnevala, da se bo med-vedka vrnila k mladičema. To se je res zgodilo in medvedka se je še isto noč vrnila k brlogu, vendar vanj ni mogla, ker so ji to preprečili lovci oz. intervencijska skupina. Nanjo so streljali z namenom, da jo ubijejo, saj bi jo morali odstreliti glede na že omenjeno dovoljenje. Odstrel ni uspel, tako uradna verzija, in medvedka je pobegnila ter se na kraj dogodka ni več vrnila.
Glede na to, da je potrebno po že omenjeni strategiji mladiča usmrtiti pred njuno mamo medvedko, bi morala intervencijska skupina oba mladiča takoj po tistem, ko so prišli na kraj dogodka, usmrtiti. To bi lahko naredili brez nevarnosti zase, saj bi lahko kraj tako močno zastražili, da medvedka ne bi mogla priti do brloga. Mladiča bi morali tako usmrtiti že 11.3.2007, torej v nedeljo, še preden je prišla medvedka nazaj k brlogu. Tega niso naredili in so pustili mladiča živeti naprej. Mladiča sta bila v bis-tvu živa vaba za medvedko. Mladiča bi lahko usmrtili brez posledic zase tudi takoj po tistem, ko je medveda zbežala pred kroglami lovcev v nedeljo ponoči. Tudi tega niso naredili, mladiča sta še ve-dno bila živa vaba za medvedko, saj je intervencijska skupina predvidevala, da se bo medvedka zopet vrnila k svojima mladičema. Toda to se ni zgodilo in intervencijska skupina je akcijo končala 14.3.2007, ko se je izteklo že omenjeno upravno dovoljenje za odstrel. Da bi mladiča lahko usmrtili v brlogu, izhaja tudi zapisa v Slovenskih novicah (13.3.2007), kjer je bilo zapisano, da sta mladiča, po mnenju lovskega oglednika Antona Marinčiča, stara od šest do sedem tednov. Da je Anton Ma-rinčič, ki je del intervencijske skupine, lahko podal to izjavo, pa je medvedja mladiča moral videti on oz. kdo drug, saj je šlo za časovno zelo opredeljeno navedbo, ki jo je verjetno mogoče dati samo po ogledu medvedov in ne na pamet. Ogled pa je moral biti vsaj 12.3.2007, saj je bil članek objavljen 13.3.2007. In videl ju je lahko samo v brlogu ali zunaj, in takrat bi ju lahko usmrtili.

Dejstvo je, in tudi pravno je tako, da bi morala intervencijska skupina medvedja mladiča usmrtiti ta-koj v nedeljo, to je 11.3.2007, saj je imela plan oz. je bila dolžna to storiti glede na dovoljenje, da od-streli medvedko, ko se vrne k brlogu. Tega ni naredila, zato je s tem povzročila mučenje mladičev. Mladiča sta počasi umirala v brlogu, brez hrane in tekočine, podhlajena. Pri tem sta bila v stresu, bilo ju je strah, saj sta bila sama, nista vedela kaj je z mamo, kdaj bo prišla k njima. Slišala sta strele, občutila sta, da je mama blizu, kar je v nedeljo zvečer v resnici bila, verjetno sta jo klicala. Pri vsem tem sta neizmerno trpela. Po treh dneh sta poginila, kot je zapisal eden največjih poznavalcev med-vedov v Evropi dr. Boris Kryštufek v reviji 7 dni (21.3.2007). To je bilo eno najokrutnejših mučenj živali v zgodovini Slovenije tako rekoč pred očmi javnosti in z blagoslovom ministrstva za okolje in prostor (Direkt, 2.4.2007).

Dejstvo je, da takšni mladiči verjetno lahko preživijo sami do tri dni, zato je bil tudi rok za odstrel po dovoljenju ARSO do 14.3.2007, torej samo za 3 dni. To je bil čas, za katerega je intervencijska sku-pina, skupaj z državo, domnevala, da lahko mladiča kot živi vabi privabita medvedko. Zato je bil takšen rok tudi v odločbi o dovolitvi odstrela. Zato ju očitno niso takoj usmrtili, saj sta bila, kot že na-vedeno, živa vaba za medvedko. Znano je, da mladiči ob daljši odsotnosti matere (ali njeni izgubi) znižajo metabolizem in torej preživijo dlje kot bi normalno. Iz tega tudi izhaja, da trditev iz Sporočila za javnost Medvedka napadla človeka z dne 14.3.2007 Zavoda za gozdove na to tematiko, ob tiskovni konferenci na to temo, da medvedji mladiči v odsotnosti matere praviloma poginejo že po 20 urah, zelo vprašljiva. Dvomiti je, da bi se medvedka približala brlogu, če bi bila mladiča mrtva, saj verjetno čuti, ali sta mladiča še živa ali sta mrtva.

Po eni izmed variant naj bi enega mladiča pokončal lovski pes (Slovenske novice, 13.3.2007). Če je to res, gre za izredno kruto mučenje živali, ki ga je storila neznana oseba, ki je spustila psa v brlog nad mladiča. Kako je ubogi mladič moral trpeti, ko ga je pes napadel in raztrgal oz. pokončal, si sploh ni mogoče zamisliti. Zanimivo je, da niti pristojni državni organ ali kdo drug ni demantiral novi-ce, da naj bi lovski pes pokončal enega mladiča oz. tega demantija ni bilo zaslediti. Ker mora država oz. njeni organi govoriti resnico (45. člen Zakona o medijih) oz. bi morali skrbeti, da se o njej širijo samo resnične stvari, bi moral biti objavljen demanti, če novica glede pokončanja mladiča s strani psa ni bila točna. Ni za pozabiti, da je verjetno intervencijska skupina del Ministrstva za okolje in prostor ali pa del Zavoda za gozdove Slovenije. Oba pa sta del države.

4. Po Zakonu o zaščiti živali se kot mučenje smatra vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči poškodbo ali dalj trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju; kot mučenje pa se šteje tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali (4. člen).
Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, stori kaznivo dejanje mučenja po 342. členu Kazenskega zakonika.
Po 7. alineji 15. člena Zakona o zaščiti je izrecno prepovedano uporabiti živo žival za vabo. Če je takšno ravnanje storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali (zadnji odstavek 15. člena). Torej, kršena je bila tudi ta zakonska do-ločba, prišlo je do mučenja živali, saj sta bila medvedja mladiča uporabljena kot živi vabi, kot je to zapisal tudi dr. Boris Kryštufek v reviji 7 dni (21.3.2007).

Očitno je, da je v obravnavanem primeru prišlo do mučenja obeh medvedjih mladičev. Intervencij-ska skupina bi morala mladiča takoj usmrtiti, čakala pa je tri dni, da sta v trpljenju umrla. To trpljenje je bilo nepotrebno, dalj časa trajajoče in nezakonito, saj bi morali po dovoljenju mladiča usmrtiti in to po strategiji upravljanja z medvedom pred odstrelom medvedke, kot že navedeno, takoj 11.3.2007. Gre tudi za neprimerno usmrtitev, saj sta mladiča poginila zaradi podhranjenosti ali podhladitve, kot je zapisal dr. Boris Kryštufek v reviji 7 dni (21.3.2007), morali pa bi ju usmrtiti z odstrelom. Če bi in-tervencijska skupina ravnala po že omenjenem dovoljenju, ki ga je izdal ARSO, do nepotrebnega trpljenja mladičev ne bi prišlo, ne bi prišlo niti do neprimerne usmrtitve. Izpolnjeni so znaki kaznivega dejanja iz 342. člena Kazenskega zakonika. Podan pa je verjetno tudi naklep v zvezi z mučenjem, kar je razvidno tudi iz tega, da je bilo mogoče že v naprej planirano, da bosta mladiča živi vabi za medvedko, saj je v dovoljenju za odstrel medvedke in obeh mladičev (dovoljenje št. 35601-33/2007 z dne 19.3.2007) manjkal stavek, ki ga sicer ARSO v primeru odstrela medvedke in mladičev po-navadi zapisal v dovoljenje, to je: »Najprej je potrebno odstreliti oba mladiča in šele nato medved-ko.« To je npr. ARSO zapisal v dovoljenja št. 35601-290/2005 z dne 21.6.2005, št. 35601-398/2005 z dne 25.7.2005 in 35601-398/2005. Ali si je mogoče to tolmačiti celo tudi kot vnaprejšnji dogovor upravnega organa (ARSO) in Zavoda za gozdove o tem, da bosta medvedja mladiča živi vabi za medvedko? Če je temu tako, se postavi vprašanje ali ne gre tukaj celo za napeljevanje h kaznive-mu dejanju? Ali gre mogoče za nevestno delo?

5. Kdo je osumljenec, nam ni znano, saj ne vemo, kdo je bil tisti, ki je odločal, kdo je bil tisti, ki je iz-vršil, nam tudi ni znano. Ker pa lahko to kaznivo dejanje stori tudi pravna oseba (25. člen Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja) je lahko osumljenec tudi pravna oseba. Osumljenca sta tako lahko fizična kot pravna oseba ali pa kar oba skupaj.
Možen krog osumljencev je verjetno določen v Sklepu o ustanovitvi in delovanju skupine za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh z dne 12. julij 2006, št. 35605-95/2006, ki ga je izdal Minister za okolje in prostor, lahko pa tudi v kakšnem drugem prav-nem ali drugem aktu.
Mnogi od v tej ovadbi navedenih dokumentov so dosegljivi na spletni strani MOP-a, ki se glasi: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_politiko_ohranjanja_narave/velike_zveri/

6. Pozivamo Vas, da nam posredujete ugotovitve, do katerih boste prišli v obravnavani zadevi.

Varuh pravic živali:
Vlado Began

Priloga:
– dovoljenja (4x)

_______________

Dopolnitev z dne 22.5.2007

Zadeva: kazenska ovadba zoper neznanega storilca – dopolnitev

Spoštovani!

V mesecu aprilu 2007 smo z dopisom z dne 21.4.2007 podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali. Gre za znani primer mučenja dveh medvedjih mladičev v bližini vasi Cajnarje oz. Ponikve v občini Cerknica dne 11.3.2007 do 14.3.2007.

V ovadbi smo tudi zapisali, da je v Slovenskih novicah pisalo, da je mogoče, da je enega medved-jega mladiča pokončal lovski pes. Sedaj smo dobili dokaze, da je temu res tako. Namreč v poročilu o odstrelu medvedov, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije posredoval Ministrstvu za okolje in pro-stor, poročilo je z dne z dne 21.3.2007 in št. 512-1/2007, je jasno zapisano, da je enega mladiča dne 11.3.2007 ob 17. uri pokončal pes, izvajalec tega pa je bila intervencijska skupina.

Menimo, da je bila uporaba lovskega psa v tem primeru nezakonita. Po dovoljenju št. 35601 – 33/2007 z dne 19.3.2007 se je moral odvzem iz narave samice rjavega medveda in njenih mladičev izvesti z odstrelom. To pomeni, da se medvedjega mladiča ni smelo pokončati s psom, temveč bi ga morali odstreliti. To bi lahko takoj naredili, saj medvedke ni bilo v bližini brloga, razen tega pa je bil kraj zavarovan in ni bilo nevarnosti za lovce oz. izvajalce. Še posebej zaradi tega, ker je inter-vencijska skupina popolnoma kontrolirala situacijo, saj je npr. vedela, da je drugi mladič poginil že naslednji dan, to je 12.3.2007 oz. da je prvi mladič umrl že 11.3.2007 in to ob 17. uri. Da so to vedeli, so očitno morali iti v brlog, kjer so ugotovili, da je enega mladiča ob17. uri pokončal pes, eden pa je še živ. In takrat bi lahko odstrelili drugega mladiča ter mu tako prihranili neizmerno trpljenje in strah. Tudi dejstvo, da so na ARSO sporočili, da ima medvedka dva mladiča in to 12.3.2007, kar je bilo tudi podlaga za izdajo dovoljenja, kaže na to, da so zadevo dobro obvladali in bi že od vsega začet-ka lahko oba mladiča odstrelili.

Mladič torej ni bil odstreljen, kot bi glede na dovoljenje moral biti, temveč ga je pokončal pes. To pa ni bilo samo v nasprotju z dovoljenjem, temveč tudi s predpisi, ki urejajo lov, saj se je moral odvzem glede na 5. točko izreka dovoljenja izvršiti na način, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lov. To po-meni, da so v tem konkretnem primeru veljali predpisi s področja lova, med drugim tudi Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih. Ta pa določa (5. člen), da prosto gibanje psov v lovišču v času po-leganja mladičev pri divjadi ni dovoljeno. To določilo očitno ni bilo spoštovano, saj če bi bilo psu omejeno gibanje, bil bi na primer na vrvici, do tega ne bi prišlo. Pes se ni smel prosto gibati, saj je bil to čas poleganja mladičev v gozdu oz. lovišču, kajti mnoge živali imajo v tem času mladiče, nena-zadnje sta bila tam oba medvedja mladiča. Vse to je po našem vedel tisti, ki je bil odgovoren za psa, verjetno pa je bil tudi zelo izkušen lovec, saj je bil to celo vodja intervencijske skupine za Notranjsko, kot je razvidno iz poročila. Ne glede na vse to pa je dopustil, da je pes pokončal medvedjega mladi-ča, kar je bilo v nasprotju s predpisi.

Da je bilo pokončanje mladiča s psom nezakonito, pa bi bilo mogoče sklepati tudi po zapisu v ome-njenem poročilu, saj je bilo tam zapisano: »Pes je takoj zdirjal po sledi do brloga, kjer sta bila dva letošnja mladiča in ju napadel, še preden ga je uspel vodnik odpoklicati.« Torej, če bi bilo pokonča-nje s psom zakonito, ne bi bilo potrebno psa odpoklicati. Tudi dejstvo, da na tiskovni konferenci dne 14.3.2007, ki jo je organiziral Zavod za gozdove Slovenije, njegovi predstavniki niso povedali, da je enega mladiča pokončal pes, čeprav je intervencijska skupina to vedela že 11.3.2007, torej par dni prej, temveč je bilo govora o tem, da so mladiči poginili oz. je bil tak vtis. Zavod za gozdove, kamor spada, vsaj po našem, intervencijska skupina, bi moral o tem, da je pes pokončal medvedjega mla-diča obvestiti javnost vsaj že 12.3.2007, takrat je to namreč vedel, saj je po Zakonu o medijih dolžan resnično in celovito obveščati javnost o svojem delu.

Glede na to, da Zavod za gozdove Slovenije oz. njegova intervencijska skupina nista obvestila jav-nost o tem, da je pes pokončal medvedjega mladiča, se ob koncu kljub vsemu navedenemu posta-vi vprašanje, kaj je res: ali je pes pokončal mladiča, kot to izhaja iz omenjenega poročila Zavoda za gozdove Slovenije ali pa je mladič poginil brez da bi ga napadel oz. pokončal pes. Vsekakor pa gle-de drugega medvedjega mladiča ni dvoma, ni bil odstreljen, temveč so ga pustili, da je v grozljivem trpljenju umiral dalj časa.

Predlagamo, da omenjena dejstva pri presoji celotne zadeve upoštevate.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Varuh pravic živali:
Vlado Began