V Delu (3.11.2023) je bil objavljen članek z gornjim naslovom, v katerem je avtor T. Šuljić pisal o volkovih in medvedih. Med drugim je navedel par dogodkov, v katerih so volkovi napadli drobnico, omenil pa je tudi nekaj organizacij, ki menijo, da praksa zadnjih 30 let kaže na popoln neuspeh politik sobivanja človeka in zveri. Kdo je za ta neuspeh, ki očitno je, kriv?

Kaj v zvezi s tem pravijo predpisi? V Pravilniku o zaščiti rejnih živali je določeno, da mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živalim, ki so v njegovi oskrbi in da morajo biti rejne živali, ki so nastanjene izven objektov, kadar je to potrebno, zavarovane pred plenilci. Po Zakonu o ohranjanju narave mora oseba, ki ji zveri lahko povzročijo škodo na premoženju na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode in če nastanka škode ni mogoče preprečiti na prej navedeni način, lahko oškodovanec od države zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.

Iz omenjenih predpisov je razvidno, da so skrbniki drobnice dolžni zaščiti te živali pred volkovi. Če pa zaščita živali niti teoretično ne bi bila mogoča, paše pač tam ne more biti. Skrbniki bi morali drobnico prestaviti tja, kjer jo je mogoče zaščititi tako, da je varna pred plenilci. Če bi skrbniki drobnico zaščitili tako, da volkovi ne bi mogli do nje, ali bi potem prihajalo do pokolov? Ker pa do njih prihaja, je jasno, da skrbniki niso ravnali pravilno. Nerazumljivo je, da se ubije volk, namesto da bi se preverila odgovornost skrbnikov, ker niso poskrbeli za zavarovanje svojih živali. Smiselno enako velja za medvede, ki so tudi omenjeni v članku – teh naj bi jih bilo preko 1100, lahko pa jih je samo 800, da se doseže sobivanje med njimi in človekom, pravi zavod za gozdove. Zato so jih letos pomorili že preko 200 in del tega pomora je “blagoslovilo” sodišče, ki je zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odstrel 235 medvedov. Sodišče se je v postopku oprlo tudi na ekspertizo biotehnične fakultete, iz katere izhaja, da medvedi praviloma ne povzročajo gospodarsko resnih škod. To je zanimivo, saj je sodišče dovolilo odstrel tudi iz razloga, da se prepreči resna škoda po medvedih. Poleg tega je sodišče dovolilo odstrel še iz razloga zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi. Tudi tu je stvar zanimiva. Poseg v vrsto medveda je mogoč tudi zaradi omenjenega razloga, pri čemer pristojni predpis ne definira pojma zdravja in varnosti ljudi. O tem pa vsaj deloma govori strategija upravljanja z medvedom, ki omenja izjemen odstrel in pravi, da se ta izvaja v primeru, ko medved neposredno ogrozi človeka, to je, ko ga napade ali ko se dalj časa zadržuje v neposredni bližini človekovih bivališč. Jasno je, da se v tem smislu mora tolmačiti tudi omenjeni razlog odstrela, saj strategija nima posebne definicije za “redni” odstrel medvedov. Torej, razlog za odstrel bi lahko bil samo napad na človeka in to, da se dalj časa zadržuje v neposredni bližini človekovih bivališč. Kot je razvidno iz sodbe, ti pogoji niso izpolnjeni, saj sodišče govori samo o pojavljanju medveda v naseljih oziroma njihovi neposredni bližini in vdorih v naselja. Razlog za odstrel tudi iz tega razloga ni podan.

Zakaj volkovi napadajo rejne živali? Mogoče zato, ker nimajo svoje naravne hrane, to je mrhovine. Da je nimajo, poskrbijo lovci, ki ubijajo prostoživeče živali. Za napade volkov na rejne živali tako v bistvu nosi glavno odgovornost država, ki dovoljuje lov in ne volkovi, ki so samo žrtve tega krvavega sistema. Seveda so žrtve še rejne živali, ki so plen volkov. Treba je odpraviti lov, da bodo zveri imele svojo naravno hrano, v posledici česar slej ko prej ne bodo več napadale rejne živali. Možnosti za sobivanje med ljudmi in volkovi se bodo povečale.

_____________
Objava: Sobotna priloga Dela, 11.11.2023.