Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Zabočevo 26, 1353 Borovnica, ki ga zastopa
Vladko Began, odvetnik iz Senovice

3.4.2010

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani
Slovenska 41
1000 Ljubljana

Policija
Štefanova 2
1501 Ljubljana

Pooblastilo!

Pedofilski škandali katoliških duhovnikov pretresajo svet. Tisoče in tisoče zlorabljenih otrok po vsem svetu je hudo trpelo, mnogi pa še danes, zaradi spolnih in drugih zlorab katoliških klerikov. Severna in Južna Amerika, Avstralija, Irska, Nemčija, Avstrija, Švica, Italija in druge države so, po podatkih, ki so javno objavljeni, prepredene s katoliško pedofilijo. Čeprav je katoliška cerkev poznala duhovnike oz. druge klerike, ki so zlorabljali otroke, je pedofilijo skrivala, duhovnike premeščala namesto, da bi jih prijavila civilnim oblastem.

Podobno je v Sloveniji. Tudi pri nas obstaja pedofilija v katoliški cerkvi.

Po podatkih dr. Andreja Sajeta, generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji zaradi suma spolne zlorabe v civilnih in cerkvenih postopkih obravnavanih 15 duhovnikov, če pa se upoštevajo še zadnji naznanjeni primeri, se število povzpne do 20. Imena klerikov, ki jih je cerkev obravnavala v svojih cerkvenih postopkih javnosti niso znana. Znana so samo tista imena, ki jih je obravnavalo civilno kazensko sodišče, kot npr. Frantar, Jošt, Žnidarič. Nekateri duhovniki so bili že pravnomočno obsojeni. Tako je bil ormoški župnik Žnidarič obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka. Na zaporno kazen je bil obsojen tudi župnik Frantar, kateremu je višje sodišče dosojeno kazen 3 let in 10 mesecev zvišalo na 5 let zapora. Proti katoliškemu župniku Joštu, ki je bil tudi obtožen pedofilije pa je bil sodni postopek zaradi njegove smrti ustavljen. Župnik Štefko naj bi spolno nadlegoval dekleta med pripravami na birmo, na slovenjgraškem sodišču pa še vedno poteka sodni postopek zoper župnika Kmeta, ki naj bi nadlegoval dve dekleti. Leta 2003 so mediji pisali, da je bil neki župnik iz okolice Celja spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Leta 2006 je bil upokojeni župnik iz okolice Ljubljane obsojen za štiri kazniva dejanja spolnega napada z zlorabo položaja na osebo, mlajšo od 15 let.

Seveda so se spolne zlorabe otrok dogajale tudi prej, o čemer pa katoliška cerkev javnost, vsaj v zadnjem času, ni obvestila. Vprašanje je, koliko je bilo spolnih zlorab?

Po podatkih same Katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Ker je bilo v zadnjih desetih letih zaradi spolnih zlorab otrok približno 20 duhovnikov obravnavanih v civilnih in cerkvenih postopkih, se postavi vprašanje, ali cerkev javnosti ne posreduje resničnih številk o številu kleriških pedofilov.

Ker ima cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje, dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili. To še posebej zato, ker cerkev pozna profil potencialnega pedofila in dobro pozna okolje, kjer je večja možnost, da pride do spolnih zlorab otrok. Zgoraj navedeni odstotki so podatki katoliške cerkve, verjetno pa so resnične številke mnogo večje, saj cerkev mnogokrat ne govori resnice. Lahko da so te številke samo vrh ledene gore. Dr. Marjan Smrke meni, »da sta dejansko pedofilija in efebolifilija med katoliško duhovščino nadsorazmerna njenemu deležu v splošni populaciji. V Ameriki je tega celo do desetkrat več.« Pri tem je potrebno vedeti, da so ZDA pretežno protestantska dežela, zato je delež katoliških pedofilskih duhovnikov tam zelo visok. Dr. Srečo Dragoš pa meni, da v primerjavi z drugimi podobnimi organizacijami, kot so podobne verske skupnosti ali ustanove cerkev odstopa. Poleg tega pa mnoge žrtve nikomur ne povedo za zlorabe in te zadeve ne pridejo niti do cerkve, kaj šele kam drugam.

Znano je, da ima pedofilski storilec več žrtev, povprečno, po podatkih cerkve, do 8. Obstajajo pa mnogi, ki so jih imeli več kot 10 ali celo več 10 (v tujini). Župnik Jošt je bil obdolžen spolnih zlorab kar 16 mladoletnih oseb. Če je v Sloveniji kakšnih 30 do 40 duhovnikov oz. drugih klerikov, ki spolno zlorabljajo otroke, je lahko žrtev več 100. Koliko: 200, 300, … Kdaj bodo te žrtve spregovorile? Koliko grozljivih usod je povzročila cerkev? Koliko uničenih življenj imajo na vesti katoliški kleriki? V čigavem imenu so delovali: Jezusa ali satana? Kdaj bo cerkev plačala odškodnino žrtvam?

V letu 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih pristojnega ministrstva kakšnih 200 primerov pedofilije. Glede na delež pedofilskih duhovnikov, ta naj bi bil, kot že navedeno, med dva in štiri odstotke, seveda po podatkih same cerkve, odpade v letu 2009, teoretično, na katoliški kler od 4 do 8 primerov pedofilskih duhovnikov. Jih cerkev obravnava? V tajnih postopkih na svojih sodiščih? Ali pa so bili nagrajeni s premestitvijo? Je primere prijavila civilnemu sodstvu. Že dolgo v javnosti ni nič slišati o nobenem novem primeru kleriške pedofilije. Ali ga ni ali pa ga je cerkev prikrila?

Kot že navedeno, ima Katoliška cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov. Zato dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili.

V javnosti je znanih samo nekaj primerov pedofilije klerikov, kot že navedeno. Samo za te je tudi znano, da so zoper nje stekli civilni kazenski postopki. Ker pa je pedofilskih duhovnikov bistveno več kot je javnosti znano, sama cerkev govori o kakšnih 20 primerih, je očitno, da večina teh primerov javnosti ni znana. Domnevati pa je tudi, da ti primeri niso znani niti pristojnim organom pregona. Zato je podan sum, da je Katoliška cerkev prikrivala storjena kazniva dejanja spolnih zlorab nad otroci.

Obstaja nekaj zelo utemeljenih sumov, da je Katoliška cerkev vedela za spolne zlorabe otrok, pa je molčala in dejanj ni prijavila civilni oblasti.

Ena izmed žrtev je o spolnih zlorabah duhovnika Jošta, ki je sicer med kazenskim postopkom umrl, še pred izbruhom škandala obvestila mariborskega škofa Krambergerja, vendar ta ni ukrepal. Čeprav so po Artičah in okolici zgodbe o zlorabah otrok krožile že trideset let, torej od takrat, ko je tja prišel župnik Jošt, cerkev ni reagirala. Čeprav ima po besedah klerika dr. Sajeta učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov in je torej morala vedeti, kaj dela župnik Jošt, ni ukrepala in zaščitila otrok. Lokalni cerkveni kleriki so se očitno držali navodil rimske kurije, da je potrebno pedofilske primere prikriti in ne smejo priti v javnost oz. na sodišče.

Čeprav je bila obtožnica zoper duhovnika Frantarja pravnomočna že leta 2002, se glavna obravnava dolgo ni mogla začeti, saj se obdolženi Frantar sprva ni javljal zaradi domnevnih zdravstvenih težav, kasneje pa je pobegnil v Afriko, kjer je na koncu pristal v Malaviju. Za njim je bila izdana celo tiralica, ki pa jo je slovenska država skrivala oz. je ni javno objavila in se ni pojavila na Interpolovi internetni strani. V Afriki je deloval v katoliškem misijonu, opravka je imel celo z otroki.

Katoliška cerkev je ves čas trdila, da ni vedela, kje je Frantar. Po njenem je odšel v misijone brez njene vednosti, samovoljno in brez njenega posredovanja. Ali je mogoče temu verjeti? Ali je mogoče verjeti tistemu, ki je dokazano mnogokrat zavajal javnost. Novinarka Mladine Vanja Pirc pravi: »Ne glede na to, kako je Frantar prišel v Malavi in kdo mu je pri tem pomagal, pa ostaja dejstvo, da so vsaj nekateri predstavniki RKC v Sloveniji dobro vedeli za njegov odhod, nekateri pa so zanj celo zbirali denarne prispevke.« Ker ima po besedah klerika dr. Sajeta cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, je torej morala vedeti, kje je in kaj dela župnik Frantar. Vendar ni ukrepala, lokalni cerkveni kleriki so se očitno držali navodil rimske kurije, da je potrebno pedofilske primere prikriti in ne smejo priti v javnost oz. na sodišče.

Po 145. členu Zakona o kazenskem postopku morajo vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Obenem z ovadbo morajo ti navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.

Dolžnost naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, velja tudi za Katoliško cerkev, saj je ta organizacija, na katero je Republika Slovenija prenesla nekatera javna pooblastila.

Večina kaznivih dejanj, ki jih do otrok storijo katoliški duhovniki, verjetno spada v kaznivo dejanje po 173. členu KZ. Gre za spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Gre za uradno pregonljiva kazniva dejanja, kar pomeni, da bi jih morala Katoliška cerkev naznaniti organom pregona Republike Slovenije. Kolikor je znano, jih ni, ali pa ni mnoge od njih. Zato je Katoliška cerkev kršila Zakon o kazenskem postopku.

Kot je znano, je cerkev za mnoga kazniva dejanja spolnih zlorab po 173. členu KZ vedela, saj je duhovnike ravno zaradi teh zlorab premeščala iz kraja v kraj. Zato je katoliška cerkev oz. njene odgovorne osebe nudila pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja, s čimer je bilo storjeno kaznivo dejanje po 182. členu KZ. Storilce je v bistvu skrivala oz. jim je drugače

Na podlagi navedenega tako vlagamo kazensko ovadbo zoper Katoliško cerkev v Sloveniji, ki ima sedež v Ljubljani oz. njene odgovorne osebe oz. organe, saj obstaja sum, da je Katoliška cerkev:
• sama oz. po svojih odgovornih osebah vedela za kazniva dejanja po 173. členu KZ (spolne zlorabe otrok), ki so jih storili njeni duhovniki oz. drugi kleriki, pa teh kaznivih dejanj v skladu z Zakonom o kazenskem postopku ni naznanila organom pregona RS;
• sama oz. po svojih odgovornih osebah storila kaznivo dejanje po 282. člena KZ (pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja), saj je skrivala pedofilske duhovnike oz. klerike po tistem, ko so storili kazniva dejanja po 173. členu KZ oz. jim drugače pomagala, da jih niso odkrili.

Ob koncu bi še enkrat omenili, da ima katoliška cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje, kar pomeni, da dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili in kaj so storili. To še bolj podkrepi sum, da je cerkev prikrivala spolne zlorabe otrok, ki so jih storili njeni kleriki.

Prosimo vas, da nas obvestite o rezultatih oz. vaših ukrepih v zvezi s to ovadbo.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve