Vlado Began, Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve, o tem, zakaj so proti državnemu financiranju Katoliške cerkve in za njeno popolno obdavčitev

Kar pogosto se v slovenski javnosti pojavljajo trditve, da ima Katoliška cerkev pri nas poseben status, in da je v primerjavi z drugimi verskimi skupnostmi privilegirana. Varčevalni ukrepi sedanje vlade, ki so prizadeli v prvi vrsti socialno najšibkejše in najbolj ranljive sloje prebivalstva, so se v širokem loku izognili cerkvenim ustanovam in njenim nepremičninam. Zakaj takšno ravnanje?

Odgovorov je seveda mnogo: od tega, da je pri nas Cerkev ukoreninjena v samo podlago narodne kulture in zatorej nekaj posebnega, do tega, da opravlja posebno, družbeno pomembno in koristno poslanstvo. A kaj, ko bi lahko kaj podobnega rekli tudi za marsikatero drugo versko skupnost, denimo za evangeličane, ali pa za ateiste, ki so bili nosilci razsvetljenstva in modernizacije slovenske družbe.

Ena od družbenih skupin, ki si prizadeva za dosledno ločitev države in Cerkve, torej za takšno državo, ki bi bila do verskih ali ne-verskih opredelitev državljanov povsem brezbrižna, je Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve. Podprli so peticijo za popolno obdavčitev Katoliške cerkve in zanjo začeli zbirati podpise. Pravijo namreč, da Cerkev ni privilegirana le pri plačevanju davkov, ampak jo država še dodatno subvencionira in to kljub krizi ter varčevanju. Da je na tem področju potrebno nekaj spremeniti, je prepričan tudi Vlado Began, pravni zastopnik omenjenega društva.

► Koliko domnevnih žrtev se obme za pomoč na vaše društvo?

“Največ je tistih, ki so bili krščeni in želijo izstopiti iz Cerkve, pa ne vedo, kako to storiti, ali pa jim Cerkev povzroča težave pri izstopu. Na društvo se je obrnilo tudi nekaj tistih, ki so jih kleriki spolno zlorabili.”

► Zakaj je potrebno po vašem mnenju zaščititi ustavo?

“Zato, ker je ves čas na udaru Katoliške cerkve in njej podrejenih politikov. Cerkev in politika želita odpraviti človekove pravice in socialno državo, čemur se je potrebno upreti.

► Zakaj menite, da je potrebno zaščititi tudi žrtve Cerkve?

“Žrtve Cerkve je potrebno zaščititi, ker jih ne ščiti država, ki bi jih morala.”

► Za kakšne žrtve gre?

“Žrtev je več vrst. To so otroci, ki jih že kot dojenčke krstijo, nekatere med njimi pa kasneje spolno ali kako drugače zlorabijo kleriki. Tukaj so tudi tisti, ki želijo izstopiti iz Cerkve, pa ta sploh ne priznava celovitega izstopa, temveč samo formalnega. Pozabiti ne gre niti na davkoplačevalce, ki morajo, čeprav niso katoliki, podpirati Katoliško cerkev, saj država obilno financira cerkvene dejavnosti, prav tako ne na istospolne, ki jih Cerkev diskriminira, na ženske, za katere pravi, da so pomočnice človeku, in na še kaj hujšega, na drugače verujoče in misleče, ki po cerkvenem nauku sploh nimajo pravice do obstoja; prav tako ne na živali, za katere Cerkev sicer trdi, da jih je ustvaril Bog, vendar pa dopušča in podpira njihovo mučenje ter ubijanje…”

► Kaj je potrebno storiti, če želi kdo izstopiti iz Cerkve?

“Obstaja posebna spletna stran o postopku izstopa iz Katoliške cerkve (http://www. izstop- iz- cerkve, org), zato imamo tudi precej manj klicev za pomoč. Na tej spletni strani lahko zainteresirani dobijo vse informacije o postopku izstopa in tudi obrazec izstopne izjave.”

► Kako pa pomagate spolno zlorabljenim?

“Tem lahko pomagamo samo z nasveti, kajti nimamo materialnih možnosti za kaj več.”

► Četudi naj bi bili država in Cerkev po ustavi ločeni, pa v vašem društvu ugotavljate, da številni primeri v praksi potrjujejo, da to v praksi ni tako. Na katerih področjih se najpogosteje pojavljajo kršitve?

“Kršitev je zelo veliko. Država letno s kakšnimi 20 milijoni evrov ali pa še več sofinancira cerkveno šolstvo in vrtce, Karitas, Teološko fakulteto, vojaške kurate, socialne prispevke duhovnikov, oratorije … Bistvo Cerkve je
širjenje vere, in v ta namen uporabi vsa sredstva, tudi tista, ki jih dobi od države. Zato država tako ali drugače sodeluje pri širjenju vere, saj Cerkev za širjenje vere uporabi tudi državna sredstva. Državno financiranje je zato protiustavno, saj mora biti, glede na načelo ločenosti iz 7. člena ustave, versko nevtralna. Kako naj bo država versko nevtralna, če pomaga pri širjenju katoliške vere? Čeprav je Teološka fakulteta cerkvena organizacija, je celo del javne univerze in s tem del države. Ali potem še obstaja ločitev države in Cerkve? Vojaški kurati, torej duhovniki, so državni uslužbenci in v imenu države širijo katoliško vero. Kje je tu nevtralnost države in ločitev? Državni predstavniki hodijo v imenu države na cerkvene obrede. Če je država ločena od Cerkve, kaj delajo tam? Na katoliške maše hodi celo predsednik ustavnega sodišča Slovenije kot predstavnik države. Ali bo potemtakem lahko še nepristranski v verskih zadevah, če kaže svojo versko naravnanost? Da ne omenjam cerkvenega blagoslova državnih nepremičnin! Kako lahko država dopušča, da zasebna organizacija, kot je Cerkev, blagoslavlja prostore, ki so namenjeni vsem državljanom? Kaj na to porečejo ateisti, verniki drugih verskih skupnosti…, ki so s tem ponižani, saj se morajo gibati po nepremičninah (npr. javni šoli ali cesti), ki se jih, vsaj v duhovnem smislu, lasti Cerkev, čeprav so formalno državni? Poleg tega pa Cerkev vsem tem sploh ne priznava pravice do obstoja!”

► Vendar Katoliška cerkev na to odgovarja, da je najštevilnejša in v Sloveniji avtohtona, torej je zato upravičena do posebne obravnave. Kaj pravite na to?

“Verske skupnosti so enakopravne, piše v 7. členu slovenske ustave. Zato so omenjene trditve duhovščine nepomembne in jih država ne bi smela sprejeti in jim dodeliti posebnega statusa. Na žalost pa je dejansko stanje drugačno.”

► Ali mogoče veste, kakšno je bogastvo RKC v Sloveniji?

“Samo vrednost njenih nepremičnin je po uradnih podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) okoli 800 milijonov evrov, Cerkev pa je lastnik ali solastnik več kot 30.000 nepremičnin in ima okoli 40.000 hektarov zemljišč (gozdovi, kmetijske in stavbne površine). Vsako leto prejme od države več kot 20 milijonov evrov za svoje dejavnosti, od raznih plačil za storitve (maše, pogrebi…), nabirk in podobnega pa dobi letno desetine milijonov evrov. Veliko vrednost imajo tudi njene premičnine, kot npr. arhivsko gradivo, slike, kipi… Po mojem mnenju je vrednost cerkvenega premoženja v Sloveniji preko milijarde evrov. V Sloveniji ni nobena organizacija tako bogata, kot je Katoliška cerkev, če seveda izvzamemo državo in njeno premoženje. Vendar pa se kljub temu stalno pritožuje, da je revna, kar je velika laž.”

► Ste zato v vašem društvu na širšo javnost naslovili peticijo za obdavčitev Katoliške cerkve?

“Ne gre le za obdavčitev Katoliške cerkve, temveč za popolno obdavčitev Cerkve. Peticijo je sicer napisala Koalicija za ločitev države in.Cerkve in ne mi, vendar pa jo podpiramo. Katoliška cerkev ima davčne privilegije, kar pa je v 21, stoletju nesprejemljivo, še posebej zaradi tega, ker je izjemno bogata, saj njeno celotno svetovno premoženje znaša več tisoč milijard evrov in je tudi največji svetovni privatni zemljiški posestnik. Vrednost cerkvenega zlata se ocenjuje na več kot tisoč milijard dolarjev.

Znano je, kaj je rekel Jezus: ‘Moje kraljestvo ni od tega sveta’ ali ‘Ne zbirajte zakladov, da vam jih ne požro rja in molji’ ter ‘Pojdi in prodaj vse ter mi sledi’. Cerkev deluje proti temu, kar je rekel Jezus, in zato je zelo zelo nemoralna in je ni mogoče imeti za krščansko cerkev, še posebej tudi zaradi tega ne, ker svoje člane pridobiva nasilno, saj lahko krst dojenčkov opredelimo kot nasilno dejanje in dejanje proti volji krščenca. Ne nazadnje pa je njena zgodovina zelo krvava in huda kršitev božje zapovedi Ne ubijaj!”

► Toda RKC državi vendarle plačuje nekatere davke, mar ne?

“Kljub temu ima Cerkev močne davčne privilegije, saj ji država ni naložila vseh davkov, kot bi jih lahko. Cerkev ne plačuje davkov od plačil za maše, pogrebe, krste, nabirke ne plačuje nadomestila za stavbno zemljišče za verske objekte (tudi za župnišča ne), davka od daril in dediščin, če gre za verski namen. Niti ne plačuje davka od nepridobitne dejavnosti.”

► Pri nabirkah pri mašah bi mogoče res lahko trdili, da gre za delo na črno. Za kakšne zneske pa gre?

“Kakšni so zneski, ne vem. Se pa po vsej verjetnosti gibljejo v desetinah milijonov evrov letno. Katoliška cerkev bi lahko javnosti predstavila podatke o tem, saj npr. vsaka škofija razpolaga s točnimi podatki iz župnij. S tem bi se odpravila ugibanja o tem, koliko prihodkov ima Cerkev letno.”

► Davek na dobiček pa verjetno plačuje?

“Država je določila, da morajo verske skupnosti plačati davek na dobiček, ki izvira iz njihove pridobitne dejavnosti. Zato ta davek po vsej verjetnosti plačuje. Toda davkoplačevalci vsako leto preko državnega in proračuna lokalnih skupnosti obilno financirajo cerkvene dejavnosti, tudi tiste, ki se skrivajo pod npr. dobrodelnostjo, kot velja to za Karitas.”

► Toda pri Karitas kljub vsemu govorimo o človekoljubni dejavnosti, mar ne?

“Vendar jo država izdatno sofinancira. V letih od 2003 do 2012 je po podatkih supervizorja samo slovenska Karitas dobila več kot pet milijonov evrov javnih sredstev. Kot vsaka cerkvena organizacija je Karitas ustanovljena za širjenje vere in je zato njena dobrodelnost drugotnega pomena. Primarno se torej v Karitas dogaja širjenje vere, ki se skriva pod pojmom dobrodelnosti. Ker je država ločena od Cerkve, je ne bi smela na nikakršen način sofinancirati, kajti država s tem pomaga pri širjenju katoliške vere, ki se dogaja prav preko Karitas. Država tako ni več versko nevtralna, kot bi glede na 7. člen ustave morala biti, temveč se je postavila na stran Katoliške cerkve in ji celo pomaga pri širjenju vere.”

► Dobro, a kljub temu govorimo o karitativni dejavnosti, ki je namenjena pomoči potrebnim…

“… pri kateri pa so lastna sredstva Cerkve majhna. Večino sredstev namreč prispevajo sponzorji, dobrotniki in država. Cerkev širi svojo vero preko Karitas v glavnem s tujimi sredstvi. Zelo spretno, vendar skrajno nemoralno.”

► Država torej RKC na leto nameni 20 milijonov evrov. V ta znesek pa ni vključen znesek, ki bi ga RKC morala plačevati državi v obliki davčnih dajatev. Koliko bi po vaših domnevah le-te znašale?

“Če bi k temu prišteli še davčne oprostitve, bi znesek močno narasel. Kakšen bi bil, bi pa težko rekel.”

► Omenjali ste že 7. člen ustave. Opozarjate pa tudi na kršenje 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom …

“Katoliška cerkev plačuje davke, ki jih je določila država. V neskladju z načelom enakopravnosti iz 14. člena ustave je dejstvo, da država ni obdavčila vsega, kar bi morala oz. lahko, npr. plačila za verske storitve: maše, pogrebe …, kot je to obdavčila pri podjetjih, ki morajo v načelu plačati davek na vse svoje prejemke. Poleg tega pa je eno izmed pomembnih davčnih načel, da morajo bogati plačati več kot revni (npr. dohodninski sistem), zaradi česar je potrebno Cerkev kot zelo bogato organizacijo v principu bolj obdavčiti oz. obdavčiti z višjimi stopnjami kot revnejše organizacije. To je tudi izraz načela pravičnosti, ki je zelo pomemben del pravne države. Jasno je tudi, da morajo v sedanji krizi bogati prispevati več, kot revni.”

► Kaj predlaga vaše društvo? Kako naj bi se uredila obdavčitev RKC?

“Potrebno je uvesti davek na plačila za maše, pogrebe, krste, nabirke in druge prostovoljne prispevke. Kot luksuz je potrebno obdavčiti cerkvena zemljišča in gozdove, saj ta niso predmet njene dejavnosti. Obdavčiti je potrebno tudi cerkveno nepridobitno dejavnost ter darila in zapuščine, ne glede na to, za katere namene se uporabijo. Seveda pa je potrebno obdavčiti vse cerkvene nepremičnine; sedaj so namreč obdavčene samo delno, in to le tiste, ki so namenjene za neversko dejavnost. Potrebno pa je uvesti tudi popoln državni nadzor nad finančnimi tokovi v okviru cerkvenih organizacij, kot velja to za poslovne subjekte.”

► Verjetno se marsikdo ne bi strinjal z izenačevanjem RKC z ostalimi poslovnimi subjekti. Kaj bi jim odgovorili?

“Poglejmo si samo primer mariborske nadškofije in njen kolaps, pa tudi dejstvo, da ima Cerkev kar nekaj svojih bank, med katerimi je najbolj znana Vatikanska banka (IOR). Kot kaže, je ta banka praktično ves čas vmešana v razne škandale – pranje denarja, povezave z mafijo …”

► Ali menite, da bo predlog popolne obdavčitve RKC deležen širše podpore slovenske javnosti?

“Vsekakor. Sedaj smo zbrali že okoli 15.000 podpisov; večina je bilo zbranih preko spleta, okoli 3000 pa je lastnoročnih.”

► Sklenili ste postaviti spominska obeležja žrtvam Cerkve, ki naj bi bila v različnih krajih Slovenije. Kako daleč ste s tem projektom?

“Za začetek smo se skupaj z Združenjem ateistov v Sloveniji lotili postavitve spominskega obeležja žrtvam čarovniških procesov v Mariboru, vendar pa nam še ni uspelo dobiti mesta zanj. Sprva je kazalo, da bi bilo mogoče to storiti na javni površini v lasti Mestne občine Maribor, vendar pa je to potem odpadlo, saj se je občina, očitno pod vplivom Cerkve, umaknila. Sedaj iščemo drugo lokacijo.”

► Kaj pripravljate v prihodnje?

“Načrtujemo shod proti državnemu financiranju Katoliške cerkve in za njeno popolno obdavčitev.”

Robi Šabec

Objava: Primorske novice, št. 38 ,petek, 15. februarja 2013

 

Odmev

Demanti SŠK

Cerkev deluje v skladu z Ustavo RS in zakoni

V Katoliški cerkvi in Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ostro zavračamo trditve pravnega zastopnika Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve g. Vlada Begana, ki so bile objavljene v petek, 15. februarja, v Primorskih novicah.

G. Began v intervjuju Cerkvi neutemeljeno očita, da nasprotuje človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ustavnim vrednotam slovenske države; da neupravičeno in protiustavno prejema državne subvencije in da uživa davčne privilegije. Intervjuvanec zavaja z neresnično trditvijo, da država financira Katoliško cerkev in da pri njej ne varčuje. Hkrati poziva k popolni obdavčitvi sakralnega premoženja in nepridobitne verske dejavnosti, k popolni državni kontroli osebnih dohodkov verskih delavcev in k ideološko provokativni postavitvi spominskega obeležja žrtvam čarovniških procesov. Njegovi zaključki so brez osnove in demagoški in jih razumemo kot spodbujanje verske neenakopravnosti oz. negativne diskriminacije ter razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti.

Država Cerkve ne financira, pač pa ji zaradi njene splošne koristnosti lahko finančno pomaga. Da je finančna pomoč Cerkvi kot taki ustavno sprejemljiva in dopustna, je ugotovilo in potrdilo tudi Ustavno sodišče RS (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02), ki je najvišji in edini merodajni organ za avtentično razlago ustave. Zaradi krize se je pomoč Cerkvi zmanjšala enako ali celo v večjem obsegu kot pri drugih subjektih v državi, npr. pri sofinanciranju obnove kulturnih spomenikov, posebej pa pri prispevkih za socialno in pokojninsko zavarovanje verskih delavcev. Slednje niti ni pomoč Cerkvi, pač pa verskim delavcem – državljanov RS in davkoplačevalcem – osebno. Pri sofinanciranju in dohodkih je treba ločiti med cerkvenopravnimi osebami in verskimi delavci kot fizičnimi osebami in državljani. Cerkev in njeni člani tudi plačujejo davke v skladu z zakonodajo RS, prav tako so davčni zavezanci tudi vsi duhovniki, obdavčeni so tudi njihovi dohodki. Neosnovane so zato trditve, da Cerkev uživa davčne privilegije, ker ne plačuje davkov od nepridobitne dejavnosti, npr. od prostovoljnih darov. Davčnih oprostitev od teh dohodkov so poleg Cerkva in drugih verskih skupnosti deležne tudi številne druge nepridobitne organizacije, ki izvajajo humanitarne, znanstveno-prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne, športne in podobne dejavnosti.

Zavajajoča je tudi trditev, da davkoplačevalci podpirajo zasebno dejavnost Cerkve. Ustava RS namreč zavezuje državo, da opravlja naloge socialne države in da svojim državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti. Verski delavci opravljajo vrsto splošno koristnih dejavnosti, ki so pomembne za družbo, zato jim država na podlagi Zakona o verski svobodi sofinancira prispevke za obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako kakor jih sofinancira npr. samozaposlenim v kulturi. Ustavno načelo enakopravnosti državo zavezuje, da Cerkvam in drugim verskim skupnostim zagotovi enake pogoje delovanja kot ostalim nevladnim organizacijam. Verska nevtralnost države ne sme pomeniti potiskanja vere na rob družbe. To bi lahko povzročilo diskriminacijo na podlagi vere in zanikanje načela verske nevtralnosti. Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti državi nikakor ne preprečuje, da bi vzpostavljala stike s tistimi Cerkvami in verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošno koristne dejavnosti (prim. odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/07). Ločitev Cerkve in države tudi ne pomeni izločitve Cerkve iz družbe.

Cerkev spoštuje človekove pravice in socialno državo. Krščevanje otrok je svobodna odločitev staršev v skladu z njihovim prepričanjem in je skladno z ustavo RS in človekovimi pravicami. Delovanje Katoliške Cerkve v Sloveniji je skladno z Ustavo RS in veljavno zakonodajo.

V Katoliški cerkvi izražamo globoko razočaranje, da se neresnične ter namerno zavajajoče trditve predstavnikov Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve vedno znova pojavljajo v različnih medijih, čeprav so bile le-te že večkrat demantirane. Objavljanje neosnovanih in izmišljenih trditev spodbuja neenakopravnost oz. diskriminacijo ter razpihuje versko sovraštvo in nestrpnost (prim. 63. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o verski svobodi) in s tem ruši demokratični družbeni red.

dr. ANDREJ SAJE,
tiskovni predstavnik SŠK