Na eni izmed štajerskih osnovnih šol je učiteljica prvega razreda dala staršem prvošolčkov letak, s katerim je lokalni župnik vabil k vpisovanju otrok k verouku. Kot izhaja iz letaka, morajo starši za otroke nakupiti potrebne pripomočke in poravnati prispevek. Če je v družini več veroučencev, se plača za prvega pripomočke in prispevek, za ostale pripomočke, prispevek pa po zmožnostih staršev. K prvemu vpisu k verouku je potrebno prinesti tudi dokazilo o krstu, če otrok ni bil krščen v tej župniji. Župnik zaračuna za delovni zvezek 5, za liturgnični 3 in pol evre, prispevek pa je 15 evrov.

Država in katoliška cerkev sta po ustavi ločeni. To tudi pomeni, da javna šola ne more tako ali drugače sodelovati pri cerkvenih opravilih. Zato je tudi nerazumljivo, da javna šola sodeluje pri novačenju otrok za verouk, pa tudi če samo v pomoč župniku deli staršem šoloobveznih otrok letake za vpis k verouku. Po drugi strani pa je vprašanje ali cerkev plačuje ustrezne davke za delovne in liturgične zvezke, kijih proda staršem. Ali izdaja račune oz. blagajniške prejemke za prejem gotovine? V mnogih župniščih se nahaja veliko gotovine. To dokazujejo tudi razni vlomi vanje in denar, ki ga odnesejo vlomilci. Mogoče bi bilo dobro, da bi pristojne službe preverile finančno poslovanje župnij. In ne samo finančno poslovanje župnij, temveč tudi škofij, samostanov, redov in drugih institucij katoliške cerkve. Čas je, da država začne izvajati svojo finančno suverenost tudi na področju cerkvenih financ.

Objava: Razmisli, oktober 2009.