Upravna enota Trbovlje
Mestni trg 4
1422 Trbovlje

NUJNO, USTNA OBRAVNAVA
DNE 23.8.2007 OB 9.00 URI

22.8.2007

Zadeva: 14. državna razstava psov
Zveza: Vaša številka 215-62/2007-5 (12001)

Spoštovani!

Zahvaljujemo se za vabilo na ustno obravnavo v zadevi izdaje dovoljenja za javno prireditev »14. državna razstava psov«, ki bo v četrtek dne 23.8.2007 ob 9.00 uri pri naslovnem organu. Sporočamo vam, da se obravnave ne moremo udeležiti, ker imamo ob isti uri istega dne pri Upravni enoti Ljubljana ustno obravnavo v izdaje dovoljenja za javno prireditev »Konji po Ljubljanskem barju« (št. 215-995/2007) in se bo naš pooblaščenec udeležil te obravnave, saj je bila prej razpisana. Tudi kasneje se naš pooblaščenec ne more udeležiti predmetne ustne obravnave, če bi bila ta recimo prestavljena na kasnejši čas, saj ima istega dne še eno ustno obravnavo pri Upravni enoti Ljubljana (ob 10.30 uri).

Glede na to, da se obravnave ne moremo udeležiti, podajamo pisno stališče do omenjene prireditve, katere podrobnosti sicer ne poznamo, saj si v tako kratkem času nismo mogli ogledati spisa.

Naše stališče je naslednje:
Mi javni prireditvi kot takšni ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da bi na prireditvi sodelovale živali kot razstavni eksponat, poudarjamo kot razstavni eksponat, saj menimo, da sodelovanje psov na razstavi ni v njihovo korist in bi mogoče lahko celo negativno vplivalo na njihovo dobro počutje, ki ga mora zagotoviti skrbnik živali. Prisotnost živali na razstavi namreč lahko pomeni za te živali stres, strah, nepotrebno vznemirjenje, mogoče tudi bolečine, posebej tudi glede na to, koliko ljudi bo obiskalo prireditev, kakšen bo hrup, temperatura in podobno. Vse opisano lahko pomeni trpljenje živali v smislu Zakona o zaščiti živali, ki kot trpljenje živali opredeljuje tudi strah, bolečine ali nepotrebno vznemiranje.
Po Pravilniku o zaščiti hišnih živali mora skrbnik hišne živali, psi pa so hišne živali, zagotoviti dobro počutje živali tudi na prireditvi in preprečevati motnje v obnašanju živali. Zagotoviti mora tudi ustrezen bivalni prostor in privez. Kletke, ki jih mora zagotoviti skrbnik živali morajo ustrezati 23. členu, privez pa 24. členu Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Za pesjak in uto so točno določene minimalne velikosti glede na težo oz. velikost psa in vprašanje je ali bo to spoštovano na prireditvi oz. ali je to sploh mogoče glede na verjetno večje število psov na razstavi. Podobno je glede priveza, saj mora biti veriga dolga vsaj 3 metre, merjeno pri tleh. Izkušnje iz preteklih podobnih prireditev kažejo, da so psi v času, ko čakajo na svoj nastop, zaprti v zelo male bokse, kar lahko zanje pomeni veliko trpljenje, saj se mnogi ne morejo niti dobro vleči oz. pretegniti. Gre za bokse oz. kletke, ki ne izpolnjujejo pogojev po že omenjenem pravilniku. Tu se postavi vprašanje, ali ne gre pri takšnem ravnanju za surovo ravnanje z živalmi. Če je temu tako, ali je takšno ravnanje dovoljeno?

Ob tem bi navedli še mnenje znanega slovenskega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je o razstavah psov v reviji Moj pes (12/96, str. 4) navedel:
»Zdajšnje razstave čedalje bolj postajajo nekakšno sejmišče, kjer lahko kupimo vse za svoje hišne ljubljence, psi v ocenjevalnih krogih in ob njih pa so bolj ali manj v ozadju. Mnogi kot pozabljeni čemijo v kovinskih ali drugačnih kletkah, so privezani ali pa jih pustijo kar v avtomobilu (tudi ob zelo visokih in zelo nizkih zunanjih temperaturah), med tem ko skrbniki nekje klepetajo, sedijo v gostilni ali počnejo kdove kaj. Zato nekateri, še zlasti varstveniki živali upravičeno menijo, da so razstave za pse zgolj oblika mučenja, psi pa postajajo marionete vse bolj grotesknega človekovega okusa. Ali so torej razstave sploh še potrebne?« Če torej sledimo kinologu Jožetu Vidicu, ali je lahko razstava psov mučenje živali?

Menimo tudi, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za doseganje človekovih želja, v glavnem nepotrebnih, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Sedaj znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali nekaj več, in to nekaj več je osebnost, pravijo. In od kdaj imajo živali osebnost: od dneva, ko so to ugotovili znanstveniki ali že ves čas? Razstave psov v principu niso potrebne, saj se da namen prireditve doseči tudi drugače: namesto živih živali bi bile slike ali pa bi se prikazovali kakšni filmi o lepoti, inteligenci in drugih izjemnih lastnostih psov.

Mi ne trdimo, da bo na obravnavani prireditvi prišlo do trpljenja živali, vendar možnost obstaja, zato tudi predlagamo, da naj bi bil veterinar ves čas prisoten na prireditvi, če ta seveda bo, da bo lahko ugotavljal ali prihaja do trpljenja psov v smislu Zakona o zaščiti živali oz. Pravilnika o zaščiti hišnih živali in v primeru, da bi do tega res prišlo upozoril organizatorja na to oz. od njega zahteval prekinitev prireditve v smislu 11. člena že omenjenega pravilnika.

Na splošno pa menimo, da bi se bilo potrebno do živali obnašati v smislu zlatega pravila, ki pravi, kar ne zeliš, da drugi stori tebi, ne stori ti njim. Kdo si želi, da bi bil na voljo za ogled drugim in poslušati njihove komentarje na svoj račun in to ne vedno najboljše?

Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi za državne organe.

Hvala in lep pozdrav.

Varuh pravic živali:
Vlado Began, univ. dipl. prav.