Državna pomoč kleru

V šestem protikriznem svežnju je ministrstvo za kulturo predlagalo izredno pomoč za verske uslužbence v višini okoli 900 evrov mesečno, in sicer za zadnje 3 mesece leta 2020. Glavni prejemnik te pomoči bo, če bo predlog seveda sprejet, katoliška cerkev – ta ima namreč največ verskih uslužbencev.

V zvezi s tem se postavi vprašanje, kdo je dolžan poskrbeti za verske uslužbence: verska skupnost ali država. Za katoliško cerkev je odgovor jasen: to je cerkev. V Zakoniku cerkvenega prava je namreč določeno, da vernike veže dolžnost podpirati cerkev pri dostojnem vzdrževanju služabnikov. Duhovnike torej mora vzdrževati cerkev s svojimi verniki in ne država. Katoliška cerkev v Sloveniji je zelo bogata, njeno premoženje se približuje vrednosti milijarde evrov in zato lahko z lahkoto poskrbi za svoj kler in druge verske uslužbence tudi v sedanjih kriznih časih. Samo ljubljanska nadškofija ima premoženje v vrednosti več kot 100 milijonov evrov, poleg tega pa vsako leto dobi od najemnin in prodaje lesa več milijonov evrov. Ali bo ob tako bogati nadškofiji nadškof Zore dobil od države pomoč v višini približno 3000 evrov? Če da, ali ni to absurdno?
Ali ni predlagana državna pomoč kleru protiustavna, saj bi to pomenilo, da država financira versko dejavnost duhovnikov, kar pa je v nasprotju z versko nevtralnostjo in ločenostjo, ki po ustavi zavezujeta državo. Ob tem velja še omeniti, da lahko verniki tudi v kriznih časih darujejo svojim duhovnikom sredstva za preživljanje npr. tako, da jim denar nakažejo na transakcijski račun, jim dar prinesejo v župnišče in podobno – to namreč v tej krizi ni prepovedano, ne glede na to, da trenutno javnih maš ni. Če pa npr. kakšen župnik nima dovolj denarja za preživljanje, ali mu lastna cerkev ne bo pomagala? Ali ni njen uslužbenec?

Država mnogim brezposelnim v teh kriznih časih ni dala nobene pomoči, za bogato cerkev pa bo to že druga pomoč v kriznih koronskih časih. Pomoč super bogati cerkvi, mnogim revnim brezposelnim pa ne. Ali ni to nemoralno? Ali je to socialna država, ki jo številni politiki imajo polna usta?
Glede na bogastvo cerkve se postavi vprašanje, kaj je pravi namen državne pomoči kleru: pomoč tistim, ki te pomoči niti ne potrebujejo ali dobrikanje cerkvi? Ali gre mogoče za »zakonito« korupcijo, s katero si vladajoča politika na protiustaven način kupuje naklonjenost klera z namenom, da si z njegovo pomočjo utrdi oblast? Ali je mogoče ta državna pomoč vsaj delno plačilo aktualne oblasti za podporo, ki jo ji je cerkev izrazila z izjavo Komisije za pravičnost in mir z naslovom Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast? V tej izjavi je namreč katoliška cerkev podprla boj vlade proti opoziciji, medijem, protestnikom …

Sprega oblasti in katoliške cerkve za ljudstvo nikoli ni bila dobra, mnogokrat pa zelo nevarna, kar dokazuje preteklost.

_____________
Objava: Dnevnik, 12.11.2020 in Mladina, 13.11.2020.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*