Tudi v letu 2007. kot že leto poprej, je država obsodila na smrt večje število medvedov. Čeprav so mnogi, tudi iz tujine, vključno s priznanimi slovenskimi strokovnjaki, nasprotovali planiranemu odstrelu, če ne v celoti pa vsaj v določenem delu, to ministra za okolje in prostor ni omajalo. Podpisal je smrtno obsodbo za sto nedolžnih prebivalcev Slovenije.
V okviru izrednega odstrela bodo umirale celotne družine, pravna država nima milosti niti do medvedjih otrok. Kaj si lahko človek misli o državi, ki mori živalske otroke? Ali še vedno živimo v srednjem veku, ko je cerkev sama ali preko svojih državnih pomagačev na grmadah zažigala tiste, ki ji niso bili všeč? Za marsikatera živa bitja je Slovenija še vedno srednji vek, saj jim država ne garantira niti življenja, kaj šele dostojanstva. V 21. stoletju je večina prebivalcev v Sloveniji še vedno brez pravice do življenja, z njimi pa se postopa izjemno brutalno, kruto in krvavo. Čeprav ustava ne dovoljuje mučenja živali, se to dogaja praktično ves čas – Slovenija pa naj bi bila civilizirana in kulturna država. Velika zmota. Nič boljša tudi ni religija okolja, ki s svojim preteklim in sedanjim sovraštvom do živali indoktrinira družbeno zavest in podzavest – iz nje pa izhaja vladajoča miselnost tega časa, ki z lovom, vzrejo in uničevanjem živali oziroma z mesom zelo prefinjeno, mogoče celo namerno, uničuje ljudi in okolje, vključno s klimo. Ali je ta religija protestirala glede planiranega poboja medvedov, saj uči, da so medvedi od Boga ustvarjena bitja – država pa mori Božja bitja?
Medvedi so eno izmed žrtvenih jagenj te države in miselnosti, ki vlada v njej. Vsako leto jih na veliko pobijajo, v letih 2002 – 2006 so jih umorili celo več kot 400, in to kljub temu da so zaradi svoje ogroženosti celo mednarodno zavarovana živalska vrsta. Zato veliko pozornosti posvečamo tem živalim. Že v letu 2006 smo obvestili generalni direktorat za okolje Evropske komisije o nezakonitem in neupravičenem poboju medvedov v letu 2005 in planiranem v letu 2006, pri čemer je ta komisija to obvestilo smatrala kot pritožbo in na njeni podlagi začela pritožbeni postopek zoper Slovenijo, ki pa še ni zaključen. Tudi o planiranem nezakonitem poboju medvedov v letu 2007 je bila Evropska komisija obveščena oziroma je bila s strani društva vložena pritožba, podobno kot v letu 2006. To pa ni edino, kar je bilo storjeno v zvezi z medvedi na tem področju. Društvo je tako za leto 2006, kot tudi za leto 2007, vložilo na Ustavno sodišče Republike Slovenije pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki omogočajo redni odstrel medvedov, in sicer spremembe Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2005 kot tudi Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave oziroma njegovih sprememb. Noben postopek še ni končan, bo pa ustavno sodišče obe pobudi obravnavalo prednostno, za leto 2007 celo absolutno prednostno. Ne glede na odločitev ustavnega sodišča je to, da bo sodišče obe pobudi obravnavalo prednostno zelo pomembno in kaže pomembne premike v družbi.
V mnogih pravnih postopkih, ki zadevajo živali, se dela bolj ali manj po »domače«, kar pomeni, da se predpisi ne uporabljajo tako, kot bi se morali. To velja tudi za Pravilnik o spremembi Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave, ki je za leto 2007 določil odstrel 100 medvedov in ki se izpodbija z zadnjo ustavno pobudo. Pri preverjanju ustavnosti oziroma zakonitosti samega pravilnika in postopka sprejemanja je bilo namreč ugotovljeno, seveda po našem mnenju, kar nekaj kršitev predpisov.
Nekaj najpomembnejših: strokovno mnenje, ki je podlaga pravilnika, je pomanjkljivo, saj ne vsebuje vseh sestavin, ki bi jih po predpisih moralo; osnova za odstrel je bila določena v nasprotju s strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji in s tem tudi z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (pravilna osnova bi omogočila odstrel samo kakšnih 50 medvedov); postopek objave osnutka oz. predloga pravilnika na spletu ni bil pravilno izveden; dokazana nista pogoja, ki omogočata poseg z odstrelom v vrsto rjavega medveda, to je, da ni nobene druge rešitve (te določa že omenjena strategija, npr. odlov živih živali in preselitev) kot odstrel medvedov in da to ne bo vplivalo na ugodno stanje vrste (država je javno priznala, da ne pozna ugodnega stanja vrste in da mora čim prej opredeliti ravnovesno stanje populacije medvedov, ne pozna pa tudi števila medvedov – ocenjuje jih med 500 in 700, čeprav se jih prešteje na stalnih števnih mestih na eno štetje manj kot 200) v smislu že navedene uredbe, Habitatne direktive in Bernske konvencije, krni se biotska oz. genska raznovrstnost v okviru vrste, saj niti dva medveda nima enakega genotipa.
Ker obstaja sum korupcije v zvezi z odstrelom medvedov za leto 2007 oziroma prejšnja leta, je bila podana prijava tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Zadeva je, ker gre za ohranjanje narave, podobna kot pri Volovji rebri, ko je omenjena komisija ugotovila, da ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj za postavitev vetrne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo na Volovji rebri, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Društvo je vložilo tudi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja medvedjih mladičev v bližini vasi Cajnarje v marcu 2007, ko naj bi bila dva mladiča uporabljena kot živi vabi za odstrel njune matere, ki je v samoobrambi poškodovala nekega domačina, mladiča pa naj bi po zatrjevanju pristojnih poginila v brlogu. Tudi v zvezi s to zadevo se odkrivajo še nadaljnje kršitve predpisov, seveda poleg osnovne, to je mučenja živali: enega mladiča je pokončal lovski pes, kar je neupravičeno in ta mladič je bil pokončan, še preden je bilo izdano dovoljenje za odvzem medvedov iz narave, kar pomeni nezakonit poseg v vrsto rjavega medveda. Mogoče pa se bo odkrila še kakšna nezakonitost, saj raziskovanje teče dalje.
Objava: Osvoboditev živali, julij 2007.
