Na začetku tega meseca je na Bledu potekal Blejski strateški forum (BSF), na katerem je sodelovalo večje število politikov, gospodarstvenikov in drugih. Na forumu se je razpravljalo o različnih zadevah, npr. o boju proti dezinformacijam, zelenem prehodu, podnebnih spremembah … Pomembna tema je bila tudi vojna v Ukrajini in Gazi. Mnogi so pozivali k aktivnejšemu delovanju za mir, med drugim tudi predsednica republike N. Pirc Musar in zunanja ministrica T. Fajon. Verjetno je bilo na forumu malo ljudi ali pa nobeden, ki ne bi podprli pravice Ukrajine in Izraela do samoobrambe pred Rusijo oz. Hamasom.
Kaj pomeni pravica do samoobrambe, torej vojaške obrambe pred agresorjem? Vsaj to, da se napadena država z vojsko brani pred napadalcem. In kaj je posledica te obrambe: pobijanje ljudi, neposredno napadalčeve, posredno pa tudi svoje, ki kot vojaki morajo braniti svojo državo in jih ubijejo napadalci. Umirajo pa tudi civilisti, ki jih ubijajo napadalci, saj vojna zaradi vojaške obrambe traja. Pravica do vojaške obrambe oz. vojaška obramba sama je del vojne – sicer gre za obrambno vojno, toda tudi to je vojna. Zato pravica do te samoobrambe ni del miru, temveč vojne. In kako je s podporo tej pravici? Ni tat samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Zato podpora tej pravici pomeni podporo vojni in ne miru. Ali ne pomeni zato podpora pravici do vojaške obrambe podpora pobijanju živih bitij ter uničevanju družbe …? Vojaška pomoč v orožju v okviru pravice do obrambe je seveda zato tudi ubijanje in uničevanje. Pravica do vojaške samoobrambe je v bistvu pravica do ubijanja vsaj vojakov napadalca pa tudi civilistov v okviru kolateralne škode. Očitno to pravo vojakom ne priznava pravice do življenja! Mnogi so morali iti pod prisilo na fronto in tam umreti, kar pomeni, da v bistvu niso bili ljudje, temveč samo kanonfuter za obrambo države! Pravica do samoobrambe v obravnavanem smislu tako pomeni obrambo države in ne njenih prebivalcev. Če bi bilo obratno, ljudje ne bi umirali.
Podpora politike pravici do samoobrambe ne pomeni podpore miru, temveč ubijanju in uničevanju, torej vojni, pa čeprav politiki stalno govorijo o miru. Ta se ne doseže z govorjenjem, temveč dejanji. In pot od miru je preprosta: ne ubijaj, ne kradi, ne laži … Druge poti do miru ni ne glede na to, kaj govori politika! Nerazumljivo je, da slovenska politika podpira pravico do samoobrambe, torej nasilje in vojne, če pa ustava v 63. členu določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.
Politiki so dolžni delovati za blaginjo Slovenije, nekateri to celo prisežejo! Ali je BSF pripomogel k blaginji Slovenije? Malo verjetno, kajti stroški tega dogodka, ki se ga je udeležilo več kot 2500 tujih gostov, niso bili majhni: nastanitve udeležencev, varovanje politikov, honorarji udeležencev … Kaj bo od tega dogodka imelo ljudstvo? Ali je slovenska vojaška pomoč Ukrajini v korist blaginje Slovenije in ukrajinskih ljudi? Vsekakor ne!
______________
Tekst je bil dne 10.9.2024 poslan na nekaj slovenskih medijev, vendar še ni bil objavljen.
