Svet za varstvo okolja Republike Slovenije
Slovenska cesta 56
1000 Ljubljana

Pobuda v zvezi z odpravo masovne živinoreje kot ukrepom varstva okolja

31.7.2009
Poslano po elektronski poti!

 

Spoštovani!

Okolje je vedno bolj onesnaženo. Viri tega onesnaževanja so različni. Gre za industrijo, promet, naselja, kmetijstvo, gozdarstvo, oskrbo z energijo in drugo. Problemi okolja so globalni, kajti posledice onesnaževanja okolja ne poznajo meja. Zato onesnaževanje okolja v Sloveniji lahko vpliva na okolje in družbo drugod in seveda obratno: onesnaževanje izven meja Slovenije lahko vpliva na okolje in družbo v Sloveniji. Zato je problem onesnaževanja okolja nedeljiv.

Posebno vlogo v onesnaževanju okolja ima masovna živinoreja. Posledice masovne živinoreje na okolje, in seveda tudi družbo kot takšno, so izjemno hude, gledano globalno, kar v principu velja tudi za Slovenijo.

Masovna živinoreja proizvaja hrano za ljudi. Vendar pa ima meso svojo alternativo in to je vegetarijanstvo, prav tako imajo svojo alternativo skupaj meso in druga živila živalskega izvora in to je veganstvo. Dokazano je, da je meso rizični faktor za mnogo civilizacijskih bolezni, kar velja v principu tudi za ostala živila živalskega izvora, predvsem mleko.

Da ima hrana, ki izvira iz živinoreje svojo alternativo, ki je celo bistveno bolj zdrava in bistveno manj onesnažuje okolje oz. uničuje družbo, dokazuje, da hrana, ki izvira iz masovne živinoreje za ljudi ni nujno potrebna oz. sploh ni potrebna. To pa pomeni, da lahko človek živi tudi brez nje.

Zato se lahko masovna živinoreja brez kakšnih koli posebnih škodljivih posledic za zdravje ljudi odpravi. Za vse tiste, ki bi zaradi tega izgubili delo, se pripravijo programi prestrukturiranja, kot je to pri drugih dejavnostih, ki propadajo. Seveda pa bi bilo potrebno pri teh programih gledati na to, da nihče ne bi bil na slabšem kot prej, za kar bi lahko bil po potrebi ustanovljen poseben fond. Nasprotno, dobro bi bilo, da so ljudje oz. delavci zaradi odprave živinoreje na boljšem kot prej, saj bo zaradi tega slej ali prej na boljšem tudi celotna družba, vključno za naravo oz. planetom Zemljo.

Odprava živinoreje oz. masovne živinoreje ni samo pomemben ukrep za zdravje ljudi, temveč pomeni tudi zelo pomemben ukrep za varstvo okolja oz. narave. Seveda pa je odprava masovne živinoreje zelo pomemben ukrep zaščite živali, saj so le-te največje žrtve živinoreje. Vsako leto namreč človek zakolje okoli 45 milijard živali, trpljenje farmskih živali za časa življenja in v klavnicah je neizmerno. Mučenje živali po ustavi ni dovoljeno (72. člen).

Zato predlagamo Svetu za varstvo okolja Republike Slovenije, da zaradi velike škodljivosti živinoreje oz. njenega produkta mesa in drugih živil živalskega izvora, ki se kaže tudi v tem:
• da je živinoreja eden od dveh ali treh največjih virov toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje (večji kot celoten svetovni promet)
• da je živinoreja največji onesnaževalec okolja
• da živinoreja povzroča neverjetno trpljenje farmskih in drugih živali ter krute smrti teh živali
• da je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kar v principu velja tudi za druga živila živalskega izvora, stori vse potrebno, da se živinoreja v Sloveniji (in širše) čimprej odpravi.

Odprava živinoreje lahko pripomore k ohranjanju naravnega bogastva, kar je eden izmed bistvenih pogojev za skladen civilizacijski in kulturni razvoj ter za zdravo življenjsko okolje v Sloveniji, o čemer govori slovenska ustava v členih 5 in 72. Odprava živinoreje pomeni tudi odpravo velikega dela mučenja živali, ki se dogaja v masovni reji.

Vedno glasnejše so zahteve po družbeno odgovornem ravnanju. Družbeno odgovorno ravnanje se ne kaže npr. samo v pravilnem ravnanju z odpadki, temveč gre za mnogo širšo odgovornost. Vanjo po našem mnenju spada tudi vsaj vegetarijanstvo, če ne že veganstvo, saj sta to, če gledamo z okoljskega vidika, zaščitna ukrepa za okolje oz. naravo. In seveda tudi za ljudi ter, jasno, najbolj za farmske živali. Te so največje žrtve masovne živinoreje.

Več o vsem tem pa v obrazložitvi.

Obrazložitev:

1. Nacionalna država kot je Slovenija, kot tudi Evropska unija kot neke vrste nadnacionalni državi podobna tvorba, nosi veliko odgovornost in ima mnogo nalog, v okviru katerih naj bi poskrbela za blagostanje državljanov Evropske unije, kamor spadajo seveda tudi državljani Slovenije. Med blagostanje spada tudi okolje oz. narava, katere del so živali in rastline. V okviru blagostanja ne gre za vsako okolje, temveč gre za čisto in neokrnjeno okolje, ki skupaj svojimi deli nudi ljudem zdravo življenjsko sredino. Slovenija in EU nosita tudi veliko odgovornost za zdravje ljudi in varnost prehrane.

2. Nerazumljivo je, da med družbene reforme niti EU niti Slovenija ne uvrsti odpravo masovne živinoreje, saj je ta eden glavnih, če ne celo glavni, razlog za uničevanje okolja, podnebne spremembe, visoke cene hrane in vedno večje stroške zdravstvene blagajne, saj je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. To je še toliko bolj nerazumljivo, saj tako EU kot tudi Slovenija dobro poznata problematiko živinoreje in dobro vesta, kakšne velike nevarnosti se skrivajo v njej. Nenazadnje pa je živinoreja vir neizmernega trpljenja živali, ki jih mučijo na farmah in nato mnoge od njih umorijo v klavnicah.

3. Čeprav so Svetu za varsto okolja Republike Slovenije dejstva o škodljivosti živinoreje dobro znana, jih v nadaljevanju še enkrat ponavljamo. Sigurno pa je dejstev o škodljivosti živinoreje še mnogo več, mnoge od teh verjetno širši javnosti sploh niso znane, saj so prekrite, tako vsaj domnevamo, z oznako tajnost ali kaj podobnega.

4. Javnost je znano poročilo (Livestock a major threat to environment), ki ga je novembra 2006 objavil OZN oz. njen organ za prehrano in kmetijstvo (FAO). Iz tega poročila je razvidno, da ustvarja živinorejski sektor več emisij škodljivih toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor, ki ima samo 11%. Prav tako je živinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“ Seveda je podobno tudi v Evropi oz. Sloveniji, v EU je kmetijstvo, kjer igra glavno vlogo živinoreja, celo drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, takoj za energetiko (podatek iz septembra 2005). Znana so tudi poročila IPCC, ki so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi in ki pojasnjujejo celotno problematiko. Zato o tem ne bo govora, čeprav so dognanja IPCC zastrašujoča. Več o tem pa v prilog št. 1 na koncu pobude.

5. Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo namreč pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi, po mnenju nekaterih bo ogrožena celo nacionalna varnost mnogih držav, lahko tudi Slovenije in drugih držav v okviru EU. O tem je govoril tudi „zunanji minister“ EU Javier Solana. Družbene spremembe so torej lahko zelo drastične, če se ne bo takoj ukrepalo. Nekateri celo pravijo, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Po mnenju ministrice za zdravje Republike Slovenije Zofije Mazej Kukovič so podnebne spremembe velik javnozdravstveni problem (Reporter, 9.6.2008). Že sedaj vsako leto zaradi posledic podnebnih sprememb umre na milijone ljudi (Marijan Ivanuša, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Delo, 2.4.2008). Kaj šele bo! Zaradi podnebnih sprememb se obličje Zemlje spreminja veliko hitreje, kot so napovedovali znanstveniki. Da je zadeva izjemno kritična, je razvidno tudi iz tega, da je celo Nasa potvarjala podatke o podnebnih spremembah in to več let (Delo, 4.6.2008). Čimprejšnja odprava živinoreje je v tem pogledu bistvena in nujna, da se prepreči, kar se preprečiti še da.

6. Živinoreja izjemno uničuje tudi okolje. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali; zgleda, da število nevarnih povzročiteljev narašča. Sedaj se nahajamo pred pandemijo prašičje oz. nove gripe, posledice katere nihče ne pozna. Koliko ljudi bo umrlo, je neznanka. Domneva se, da bo šla številka v milijone. In virus te gripe je preskočil na človeka iz prašiča iz prašičjih farm. Torej iz masovne živinoreje. Ta virus je mešanica genov človeških, prašičjih in ptičjih virusov gripe. Torej se je gibal tudi v masovni reji perutnine. V britanskem medicinskem žurnalu “The Lancet” je pred časom pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali.” Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane. Več o tem tudi v prilogi št. 1.

7. Meso kot produkt živinoreje je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Te so v porastu, zaradi njih umira po svetu desetine milijonov ljudi. Meso je rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem, negativno vpliva na duševnost in podobno. O tem je mnogo znanstvenih raziskav. Več o njih na naslovu http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694. Zelo pomembna pa je študija znanstvenikov Univerze Kalifornija, ki je bila objavljena 1.10.2003 v PNAS-online (PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis). Raziskovalci so odkrili, da človek pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule, na katere reagira njegov imunski sistem. Pri tej študiji je zelo pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da ko človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa, pri tem nastane imunska reakcija. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Ob vsem tem pa je potrebno še navesti, da meso za človekovo življenje sploh ni potrebno, saj lahko vse kar potrebuje za hrano, dobi iz rastlinske hrane. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna”, meni prof. dr. Dražigost Pokorn (ONA, 30.11.2004). “Stališce ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoce ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa.«, je na spletni strani http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694 zapisal mag. Marko Čenčur.

8. Seveda pa so največje žrtve živinoreje same živali. Na svetu letno pomorijo okoli 45 milijard živali za prehrano ljudi, v Sloveniji okoli 30 milijonov, več milijard pa tudi v drugih evropskih državah. Popolnoma nepotrebno in ne samo to, s hudimi posledicami za ljudi. Živali v reji izjemno trpijo. Mnoge kokoši nesnice životarijo svoje kratko življenje v halah brez oken, v skupnih kletkah. Krave so zaprte v ozkih pregradah, v katerih se lahko komaj premikajo. Mnoge prvič zagledajo sonce na poti v klavnico. Svinje redijo v velikih skupinah na mrežastih rešetkah v skoraj popolni temi. Na stotisoče zajcev v strahotnih pogojih čaka na smrt. Mnoge živali so še pri zavesti, ko jih klavec razpara, jim prereže goltanec in odžaga noge. Za ljudi poslastica, za živali okrutna smrt. Prašiče omamljajo z električnimi kleščami, strašne smrti umrejo mnogi, ker omamljanje ne traja dovolj dolgo in se jim pri zavesti polnijo pljuča z vrelo vodo. Mnogo filmov s to tematiko je naši spletni strani. Tudi pogled v klavnico oz. farmo pove vse.

9. Živinoreja je s svojim produktom mesom, in pa seveda tudi mlekom, zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic nesprejemljiva. Je škodljiva in v nasprotju s slovensko ustavo, verjetno pa še s katero o drugih evropskih, saj je v nasprotju za javno koristjo. Njen proizvod je meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni in ki prinaša ljudem in živalim trpljenje in bedo, naravo in podnebje pa uničuje. Kako bi lahko bil v javnem interesu nek proizvod, ki je dokazano škodljiv. Masovna živinoreja povzroča neverjetne družbene stroške, samo za zdravljenje civilizacijskih bolezni je potrebno milijarde in milijarde eurov. Zaradi masovne živinoreje trpi okoli milijarda ljudi, saj se hrana, ki bi bila potrebna za ljudi, uporabi za živinorejo. Po grobih ocenah naj bi bilo leta 2025 celo dve milijardi ali več ljudi, ki bodo trpeli zaradi podhranjenosti ali nezadostne količine živil. Negativne posledice živinoreje in uživanja mesa so vedno bolj vidne. Če se samo pogleda toplogredni odtis mesa, ne samo živinoreje, ki je v svetovnem merilu 18%, je mogoče videti, da je ta verjetno bistveno večji kot pa 18%, saj je vprašanje, ali so vanj vštete emisije toplogrednih plinov, ki so izven živinoreje, pa so v povezavi z mesom, npr. prevozi živali, mesna industrija in podobno. Tako bi bilo mogoče domnevati, da toplogredni odtis mesa, skupaj z mlekom, predstavlja mogoče 30 ali še več procentov vseh emisij toplogrednih plinov. Zato je meso verjetno največji posamični uničevalec podnebja in narave, seveda pa tudi ljudi. Da ne govorimo o živalih.

10. „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, meni, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegetarijanec. Navaja tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr. mesni cmok) 13x količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka). Zato je nujno potrebno, da se ljudje odpovedo prehrani, ki vsebuje živila živalskega izvora. „Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov.

11. Profesor Jian Jingong iz kitajske univerze Tsihinghua predlaga, da postanimo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v okolju vedno hujše motnje. Po njegovem lahko površina Zemlje vzdržuje 20x več vegetarijancev kakor mesojedcev (Delo, 7.9.2007). Živinoreja je tudi eden bistvenih vzrokov svetovne lakote, kajti ogromne količine hrane se porabijo za krmljenje živali namesto, da bi bila hrana namenjena za ljudi. Če se ve, da je potrebno za 1 kg govejega mesa približno 9 kg pšenice, je zadeva kristalno jasna. Koliko ljudi se lahko prehrani z 1 kg mesa in koliko z 9 kg pšenice. Ni čudno, da sedaj že okoli milijarda ljudi trpi za pomanjkanjem hrane, več 10.000 jih dnevno celo umre. Pomanjkanje hrane že ogroža civilizacijo, meni ustanovitelj Inštituta za politiko Zemlje Lester Brown (Delo, 4.6.2008). Zato ni rešitev povečanje proizvodnje žit, temveč odprava živinoreje. Povečanje proizvodnje mesa in mleka, kot se planira, bo imelo na družbo izjemno hude posledice.

12. Razprava o podnebnih spremembah oz. o borbi proti njim in o skupni kmetijski politiki, ki poteka v okviru EU, bo vsekakor bistveno bolj verodostojna, če bo na mizi tudi predlog o odpravi živinoreje, ki je kot že navedeno, glavni uničevalec okolja, podnebja in tudi ljudi. Še večja verodostojnost bo, če bodo tisti, ki bodo o vsem tem razpravljali prenehali uživati meso, saj je to, kot že navedeno, največji “uničevalec” okolja, živali in ljudi ter s tem celotne družbe. Težko si je zamisliti politika, ki bo govoril o varstvu okolja, istočasno pa užival meso, ki je zelo uničujoče do okolja. Kako si naj ljudje tolmačijo situacijo, da je npr. nek politik prisegel, da bo delal za blaginjo ljudi, istočasno pa uživa meso, ki uničuje temelje družbe in s tem blaginjo ljudi. Po drugi strani pa je verjetnost, da bo politik, ki je vegetarijanec, našel za družbo boljše rešitve kot pa politik, ki uživa meso. Težko si je tudi predstavljati politika, ki govori o zdravju, istočasno pa uživa meso, ki je zdravstveno zelo škodljivo.

13. Ob tem bi bilo navesti še naslednje. Nerazumljivo je, da se začenjajo omejitve prometa na nekaterih področjih v EU, živinoreja pa se bolj ali manj pušča pri miru, pa ima promet mnogo manj emisij toplogrednih plinov kot živinoreja oz. meso. Verjetno je človeku lažje, da se odpove mesu, kot pa prometu oz. vozilu. Tudi v družbenem pogledu bo lažje, da se človek odpove mesu kot pa vozilu. Raziskovalci z Univerze v Chicagu zagotavljajo, da je prehod na vegansko prehranjevanje bolj učinkovit v boju proti globalnemu segrevanju, kot pa menjava običajnega ameriškega avtomobila za Toyoto Prius. Samo za primerjavo: Proizvodnja enega kilograma govejega mesa je glede toplogrednih plinov tako škodljiva kot vožnja z avtomobilom na razdalji 250 km.

14. Zastavlja se vprašanje, ali je uživanje mesa in s tem povezana masovna živinoreja oz. mesna industrija sploh v javnem interesu? Zastavlja se tudi vprašanje ali je vse to v skladu z javno koristjo. Nobena gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, je določeno v 74. členu slovenske ustave, ki govori o podjetništvu. Verjetno je podobno tudi v ustavah drugih članic EU. Kot javno korist ni mogoče šteti nekaj, kar škoduje ljudem, kar škoduje naravi in uničuje okolje (v Rusiji vsako leto zaradi onesnaženosti okolja umre 300.000 ljudi – Delo, 7.6.2003) ter ekstremno vpliva na podnebje, nekaj, kar povzroča bolezni in lakoto ter smrti zaradi lakote v nerazvitih deželah, nekaj, kar je skrajno nasilno, nekaj, kar pobija nedolžne živali, skratka je grozljiv tujek v družbi. Kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih ozkih krogov, ki s tem neizmerno bogatijo, ostali pa imajo vedno manj, nekateri sredstev ali zdravja, drugi so celo ob življenje, nekateri pa neizmerno trpijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo, invalidsko zavarovanje in okolje ter za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni vzročni zvezi. Tako je z uživanjem mesa povezano tudi nasilje v družbi, saj je splošno znano dejstvo, da so v povprečju vegetarijanci bolj miroljubni ljudje kot uživalci mesa. To pa pomembno vpliva na odnose v družbi, kajti družba uživalcev mesa je bolj nasilna in s tem povzroča več konfliktov in družbenih stroškov (policija, sodstvo) kot pa družba vegetarijancev ali pa veganov. Jasno je torej, da produkcija mesa oz. masovna živinoreja kot gospodarska dejavnost, in vse z njo povezane dejavnosti, ni v skladu s slovensko ustavo, verjetno pa ne tudi z ustavami drugih modernih demokratičnih držav, ki skrbijo za svoje prebivalstvo, saj gre za dejavnost, ki je družbeno izjemno škodljiva in zaradi tega ni v javno korist.

15. Zanimivo je, da ima po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1), gre za zakon Republike Slovenije, vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Ali izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, če uživa meso, živilo, ki je za človeka škodljivo in za katerega je znanstveno dokazano, da je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni oz. če uživa živilo, ki ga njegov imunski sistem celo zavrača kot tujek? Ali se lahko postavi celo trditev, da je uživanje mesa v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju? Torej, da tisti državljan Slovenije, ki uživa meso, ravna v nasprotju s tem zakonom? Kajti uživati nekaj, kar lahko negativno vpliva na njegovo zdravje, pomeni, da ne skrbi za svoje zdravje. Verjetno imajo podobne predpise tudi v drugih članicah EU.

16. Nicholas Stern v svojem znanem poročilu iz leta 2006 navaja, da je še mogoče preprečiti najhujše posledice globalnega segrevanja, vendar je potrebno takojšnje ukrepanje vlad, gospodarstvenikov in posameznikov. Zato menimo, da morata tako Slovenija kot Evropska unija takoj sprejeti določene ukrepe, da se preprečijo najhujše posledice globalnega segrevanja.

17. Masovna živinoreja je zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic nesprejemljiva. Je škodljiva in protiustavna. Njen proizvod je meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni in ki prinaša ljudem in živalim trpljenje in bedo, naravo pa uničuje. Zato predlagamo, sledeč Sternovem pozivu o takojšnjem ukrepanju, da se čimprej pripravi vse potrebno za:
• opustitev masovne živinoreje
• prestrukturiranje te gospodarske dejavnosti s pomočjo javnih sredstev Slovenije in EU ter
• ustanovitev fonda za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje.

18. Menimo, da ne obstojijo zadržki za opustitev masovne živinoreje. S tem, ko se odpravi živinoreja, bo hrane za ljudi bistveno več kot prej, kar bo pomenilo tudi padec cen, poleg tega bo v veliki meri prenehalo onesnaževanje okolja. Kajti ni pozabiti npr.:
• za “proizvodnjo” 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
• živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja;
• približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto.

19. Rastlinska hrana je tudi bistveno bolj zdrava kot mesna in bolj prijazna do okolja in seveda tudi do živali.
Tudi prestrukturiranje masovne živinoreje in z njo povezanih dejavnosti ne more biti problem, saj je že mnogo gospodarskih panog propadlo, pri čemer so se delavci zaposlili v drugih panogah. Na pogorišču propadlih dejavnosti so pogosto zrasle nove ideje in rodil se je nov zagon, ki je mnogokrat prinesel pomemben razvojni potencial in sam razvoj. Evropska unija oz. njene članice ima dobre izkušnje s propadanjem raznih panog in njihovim prestrukturiranjem. Finančna sredstva ne bi smela biti problem, kajti EU oz. njene članice so kapitalsko izjemno močne. Fond za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje, ki bi se financiral iz javnih sredstev Slovenije in EU, bi zajel vse tiste primere, ki kakorkoli ne bi bili zajeti v programu prestrukturiranja masovne živinoreje oz. z njo povezanih dejavnosti. Nihče ne bi smel biti zaradi opustitve masovne živinoreje na slabšem.

20. »Čas je za revolucijo: revolucijo zavesti, revolucijo v gospodarstvu, revolucijo v politiki«, je rekel bivši francoski predsednik Chirac na dan, ko so ZN v Parizu pred 200 delegati iz 50 držav objavili poročilo o klimi. Čas je tudi za revolucijo v okoljski in prehranski politiki.

21. Menimo, da smo svojo pobudo tehtno utemeljili. Upamo, da boste našo pobudo sprejeli in v okviru svojih pristojnosti ukrenili vse potrebno za njeno realizacijo. In s tem na nek način sledili tudi preroškim besedam Alberta Einsteina, ki je že pred mnogimi leti rekel: “Nič ne bo tako zvišalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani.” Ob tem ni pozabiti, da ima država v rokah ves zakonodajni in izvršilni mehanizem, s katerim lahko doseže spremembe v družbi, ki bodo pomenile izboljšanje stanja. To se na mnogih področjih tudi dela.

22. Ob koncu pa še nekaj dodatnih besed o klimatskih spremembah, ki lahko po izsledkih raziskave, ki jo je opravil britanski inštitut RUSI, povzročijo stoletja dolge globalne vojne, primerljive z obema svetovnima vojnama.

23. Pozivamo vas, da nas obvestite, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

 

Priloga št. 1 – vpliv živinoreje na okolje in klimo

Na svetu je po nekaterih podatkih okoli 1,3 milijarde govedi in večje število drugih živali, rejenih za potrebe mesne industrije. V Sloveniji živi letno okoli 5 milijonov živali v masovni živinoreji, od tega je okoli 500.000 govedi, večina števila pa odpade na perutnino.

Nekaj dejstev v zvezi z živinorejo (Anton Komat, Jana, 19.9.2006):
• živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
• v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
• živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
• pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
• meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
• prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
• za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
• porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
• za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

Še nekaj dejstev o masovni živinoreji (brošura Ne jejte nas! Zakaj?, 2. dop. izdaja, Univerzalno življenje):
• 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
• pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
• za “proizvodnjo” 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
• revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju;
• za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilograma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!
• za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
• v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
• delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% – to je skupaj 24 milijonov ton letno;
• 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
• pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice – v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
• 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.

Masovna živinoreja in efekt tople grede oz. globalno segrevanje

Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald’s&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade: „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega sveta (Anton Komat, Jana 19.9.2006).
Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.
Poročila ZN o spremembi klime, ki so bila objavljena pred kratkim, predstavljajo zastrašujoč scenarij, v bistvu že kar realnost. Ta tako imenovana IPCC poročila so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi. Pri tem so izjave v IPCC poročilu še zadržane, ker so v komisiji zastopani tudi predstavniki industrije in držav izvoznic nafte. Bistvene navedbe:
• zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4 stopinj Celzija;
• morja so se segrela do globine 3000 m;
• gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm;
• ledeniki in polarne kape se dramatično topijo;
• nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo;
• nastale bodo velike puščave na eni strani in na drugi bo prišlo do poplav. Veliko hujše od vsega, kar smo doslej doživeli;
• prišlo bo do lakote, epidemij, katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali.
Kot sedaj prihaja na dan, spremembe klime potekajo mnogo hitreje, kot so znanstveniki napovedovali.
In za to je kriv edino človek zaradi uničevanja okolja in izločanja toplogrednih plinov.