Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 LJUBLJANA
30.7.2009
Predlog za spremembo Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic – prepoved uporabe objektov oz. predmetov pod električno napetostjo v reji bikov
Pooblastilo!
Spoštovani g. minister!
1. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite postavlja celo ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja.
2. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.
3. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).
4. ZZZiv v poglavju Zaščita živali določa temeljne dolžnosti skrbnika, ki jih ima v reji živali. Tako mora živalim zagotoviti med drugim zagotoviti (7. člen) svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje. Seveda mora živalim zagotoviti tudi dobro počutje kot tudi zdravje.
5. Minimalne pogoje za zaščito rejnih živali določa Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic.
6. Po v prejšnji točki omenjenem pravilniku je skrbnik živali dolžan storiti vse, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju (3. člen).
7. Tudi po Pravilniku o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic mora skrbnik živalim zagotoviti svobodo gibanja, saj je v 8. členu določeno: „Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.“ Če je žival zaprta ali privezana, ji je potrebno dati dovolj prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami, je še zapisano v omenjenem členu in sicer v drugem odstavku.
8. Izvedeli smo, da naj bi pri reji nekaterih bikov prišlo do ravnanj s strani skrbnikov, ki niso v skladu, vsaj po našem mnenju, s predpisi ali pa gre vsaj za nepravilnosti. Gre namreč za to, da imajo nekateri rejci za obvladovanje bikov prostor, kjer se biki nahajajo, urejen tako, da če se žival preveč dvigne, zadene ob mrežo ali drug predmet, ki je pod električno napetostjo. Žival ob dotiku tega predmeta strese električni tok. Na ta način naj bi “umirili” bike oz. jih obvladovali.
9. Menimo, da takšen način ureditve prostora ni v korist živali in krši njihovo dobro počutje, če ni že škodljivo za njeno zdravje oz. povzroča bolečine. Seveda pa jim krni tudi njihovo svobodo gibanja, saj se ne morejo gibati tako kot bi hotele.
10. Na prej opisani sporni način ravnanja z biki se tem živalim povzroča nepotrebno trpljenje, saj živali, ko jih strese tok, zaboli. Bike umiriti je mogoče tudi na druge načine, saj takšnega načina nimajo vsi rejci bikov.
11. Po 9. členu prej omenjenega pravilnika materiali za gradnjo objektov, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Tudi iz tega je mogoče zaključiti, da “obvladovanje” bikov z elektriko ni v skladu s predpisi, saj je elektrika že v principu kot vir iz okolja škodljiva za vsako bitje, tako tudi za živali.
12. Po 13. členu omenjenega pravilnika so reja in postopki z živalmi, ki lahko živalim povzročijo nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje živali, vključno z zdravjem, prepovedani. Omenjen člen pravilnika pozna na žalost tudi izjemo, vendar pa menimo, da v konkretnem primeru ta ni podana. Kajti nihče ne more garantirati, da elektrika ne povzroča trajnih poškodb v telesu živali. Če poškodbe živali niso vidne, še ne pomeni, da jih ni. In notranje poškodbe, predvsem na celični ravni, so lahko hude in trajne in skozi čas lahko pripeljejo do porušenega zdravja živali, do motenj v obnašanju ali do česa drugega, kar ni v korist živali.
13. Na podlagi navedenega predlagamo, da spremenite Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic in vanj vnesete določbo, ki bo zavezovala skrbnike živali, da v reji bikov, seveda pa tudi drugih živali, ne bodo uporabljali predmetov oz. objektov, ki bodo pod električno napetostjo in v stik s katerimi bi lahko prišle živali.
14. Ker gre za pobudo splošnega značaja (45. člen ustave) Vas tudi pozivamo, da nam sporočite, kaj ste oz. boste storili na podlagi tega našega predloga. Vaš odgovor pričakujemo v zakonskem roku.
Hvala in lep pozdrav!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
