Ustavno sodišče Slovenije
p. p. 1713
SI-1001 LJUBLJANA
POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
Pravilnika o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007 (Uradni list, št. 50 z dne 6.6.2007)
s
predlogom za odložitev izvrševanja izpodbijane določbe pravilnika
po 39. členu Zakona o ustavnem sodišču
Pobuda!
Priporočeno!
Priloge!
Pooblastilo!
CD!
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdal Pravilnik o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007 (Uradni list RS št. 50 z dne 6.6.2007), s katerim je sprejel za leto 2007 letne načrte 15 lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji (navedenih v izpodbijanem splošnem aktu), istočasno pa je v tem splošnem aktu med drugim navedeno tudi, kje so na vpogled sprejeti letni načrti. Sicer pa ima omenjeni pravilnik samo 3. člene.
Pobudnik meni, da je omenjeni pravilnik neustaven ter nezakonit in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Za začetek pa pobudnik opredeljuje oz. utemeljuje svoj pravni interes za vložitev omenjene pobude.
I. O pravnem interesu pobudnika
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice (v nadaljevanju tudi društvo) je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju pod zaporedno številko 159. Zakoniti zastopnik društva je Stanko Valpatič (odločba UE Šentjur pri Celju z dne 17.9.2002). Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavitev pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil, razen tega je namen tudi prizadevanje za varstvo okolja in ohranjanje narave (3. člen statuta društva). Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog (4. člen statuta društva):
– prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe
– prizadevanje za širitev zavesti o enosti človeka, živali, rastlin, mineralov
– prizadevanje za odpravo živinoreje, lova, poskusov na živalih, škodljivih transportov živali in vseh dejanj, ki škodujejo živalim, okolju in naravi oz. jih uničujejo
– prizadevanje za pravno priznanje pravic živali
– informiranje javnosti o slabem položaju živali in o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave
– informiranje javnosti o škodljivosti mesne in mlečne prehrane ter pozitivnih vidikih vegetarijanske, veganske in teranske prehrane
– prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali
– izobraževanje glede zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja
– sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– izvajanje nacionalnih ali mednarodnih projektov oz. programov s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave oz. sodelovanje pri njih
– promocijske aktivnosti s področja delovanja društva
– organiziranje strokovnih oz. drugih srečanj s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave.
Društvo si prizadeva za zaščito živali, varstvo okolja in ohranjanja narave na vseh področjih družbenega življenja.
Vse to je razvidno iz prečiščenega besedila statuta (prečiščeno besedilo) društva z dne 10.3.2007 in odločbe z dne 11.10.2007, št. 215-35/2007, ki se prilagata. Iz omenjenih listin je razviden tudi pravni status pobudnika, ki je društvo.
Društvo je z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23.6.2006, št. 215-3/2006 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Odločba se prilaga.
Ustavno sodišče je pobudniku že priznalo pravni interes v zadevi številka U-I-386/06, kjer je sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 2. člena in 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave. Prav tako je Ustavno sodišče priznalo pravni interes pobudniku v zadevi št. U-I-97/07, kjer je tematika bolj ali manj podobna prej navedeni zadevi. Zato pobudnik meni, da so tudi v tej zadevi izpolnjeni pogoji, da Ustavno sodišče prizna pobudniku pravni interes za vložitev predmetne pobude, posebej zaradi tega, ker se ta zadeva tiče zaščite živali, za kar se pobudnik med drugim tudi bori.
V kolikor pa samo sklicevanje na zadevni številki U-I-386/06 in U-I-97/07, kot je bilo opisano zgoraj, ne zadostuje za priznanje pravnega interesa, pa pobudnik v nadaljevanju podrobneje opredeljuje svoj pravni interes.
Pravni interes za vložitev pobude izhaja iz različnih pravnih predpisov, kot tudi iz dejstva, da ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu. V nadaljevanju podrobneje o tem.
1. Iz dejavnosti društva oz. njegovih statutarnih nalog, ciljev in namenov je razvidno, da gre za društvo, ki se med drugim bori za zaščito živali na vseh področjih in za vse vrste živali, tudi na področju ohranjanja narave. Tako se bori za zaščito lovnih in klavnih živali, živali, na katerih delajo poskuse, prostoživečih živali, živali v ujetništvu, hišnih živali … Življenje živali, primerno njeni vrsti, pravica do življenja živali, življenje živali v svobodi in miru in brez da bi jih kdo preganjal, lovil, mučil ali ubil so neposredni pravni interesi oz. koristi društva, ki jih priznava tudi Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ko v 1. členu navaja, da (on) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega, počutja, in seveda tudi ustava RS, ko določa dolžnost države, da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kamor spadajo seveda tudi živali in ko določa, da mučenje živali ni dovoljeno, kar smiselno in logično izhaja iz 4. odstavka 72. člena. Pravni interes za vložitev predmetne pobude je tako podan že na podlagi zgoraj omenjenih pravnih določil.
2. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) je krovni zakon in velja za vse vrste živali, ne glede na to, da obstajajo področni zakoni oz. drugi predpisi, ki tudi obravnavajo problematiko živali (Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave …). Po 2. členu Zakona o zaščiti živali je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila z namenom za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Po 42. členu istega zakona morajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Iz vsega tega jasno izhaja, da ZZZiv nalaga pobudniku, da mora uporabiti vsa sredstva, tudi pravna, da zaščiti živali in da opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Ker je ZZZiv krovni zakon, ki velja tudi za področje prostoživečih živali, kar izhaja tudi iz njegovih splošnih določb, je jasno, da mora pobudnik ščititi oz. zaščititi tudi živali, ki prosto živijo v naravi. Zato mora sodelovati, seveda v skladu s svojimi zmožnostmi, v raznih pravnih postopkih in uporabiti vsa pravna sredstva, ki mu jih daje pravni red, da zaščiti vse živali, ki živijo v naravi, torej tudi lovno divjad. Potrebno je jasno poudariti, da gre za dolžnost sodelovanja v raznih pravnih in drugih postopkih v cilju zaščite živali s pravnimi ali drugimi sredstvi, če bi prišlo do kršitev v škodo živali. Predmetni postopek oz. vložitev pobude je torej v bistvu zakonska dolžnost pobudnika zaradi zaščite živali in niti ne gre za pravico, temveč, kot že navedeno, za dolžnost. Z vložitvijo pobude pobudnik torej izpolni svojo zakonsko dolžnost opozarjanja na nepravilnosti in nezakonitosti pri zaščiti živali, kajti pobudnik meni, da gre v obravnavanem primeru za velike kršitve predpisov glede zaščite živali. Iz te zakonske dolžnosti pobudnika, ki izhaja iz 2. oz. 42. člena, pa tudi izhaja, da je ZZZiv v okviru določil obeh omenjenih členov podelil oz. priznal pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih vsem osebam, ki so navedene v obeh členih. Zakonodajalec je torej pobudniku priznal pravni interes za sodelovanje v raznih pravnih postopkih, ki se tičejo zaščite živali v bistvu kar z zakonom. Ob vsem tem je potrebno tudi navesti, da je bistvo varstva oz. zaščite živali v učinkoviti zaščiti živali in ne samo v tem, da se na splošno opozarja na kršitve s tega področja ali da se prijavljajo državnim organom posamični primeri kršitve predpisov s področja zaščite živali. In pravni postopki, kot je npr. tudi predmetni, spadajo v učinkovito zaščito živali oz. so pogoj za to. Bistvo učinkovite zaščite je torej tudi to, da se lahko vloži predmetna pobuda, da je ta sprejeta in da se o njej meritorno odloči.
3. Društvo je, kot že uvodoma navedeno, pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Ta status je društvu podelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in to na podlagi Zakona o zaščiti živali oz. Pravilnika o kriterijih za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane. Ta status ima torej društvo na področju zaščite živali, saj je društvo ustanovljeno za delovanje na tem področju in tudi deluje na področju zaščite živali, kot je vse to razvidno iz statuta, tudi na področju ohranjanja narave. Delovanje društva torej presega interese članov in je splošno koristno (tako Zakon o društvih). Zakon o zaščiti živali sicer ni točno navedel, kaj vse je vsebina statusa društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, je pa jasno, da imajo takšna društva, zaradi pomembnosti svojega delovanja in družbenega zaupanja, primerne prednosti, ugodnosti in olajšave, pa čeprav te prednosti, ugodnosti ali olajšave niso v vseh primerih uzakonjene, so pa dejansko oz. pravno priznane v raznih postopkih ali drugače. Podobno izhaja tudi iz Odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-239/99. Ob tem je potrebno upoštevati seveda vse to, kar je v zvezi z 2. in 42. členom Zakona o zaščiti živali navedeno predhodno. Uzakonjena je npr. ugodnost, da društva, ki delujejo v javnem interesu, ne plačujejo upravnih taks. Uzakonjena je tudi prednost iz 36. člena veljavnega Zakona o društvih v zvezi s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna, da lahko status društva, ki deluje v javnem interesu prinese maksimalno 20% vrednosti vseh meril. Kot ena izmed prednosti, ki jo imajo društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, je tudi to, da lahko zastopajo predmet svoje dejavnosti v raznih postopkih, če je po naravi stvari seveda to sploh možno. Na področju ohranjanja narave je to celo uzakonjeno, saj Zakon o ohranjanju narave določa, da ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Iz Zakona o ohranjanju narave pa ne izhaja, pravno namreč tematika lova spada pod ohranjanje narave, da bi lahko interese živali v naravi lahko zastopala samo društva, ki so pridobila status društva, ki delujejo v javnem interesu na podlagi določil člena 137 Zakona o ohranjanju narave. To pomeni, da lahko v upravnih in sodnih postopkih interese živali kot dela narave, torej prostoživeče živali, zastopajo tudi druga društva, ki jim je predmet delovanja zaščita živali in imajo status društva, ki deluje v javnem interesu. Če to ne bi bilo mogoče, bi ZON to izrecno in jasno navedel, kar pa, kot že omenjeno, ni naredil (smiselno po odločbi Upravnega sodišča RS št. U528/2006-15 z dne 29.6.2006).
Nesporno je, da ima Društvo za osvoboditev živali in njihove pavice status društva, ki deluje v javnem interesu in to na področju zaščite živali. V področje zaščite živali spada tudi zaščita prostoživečih živali, torej tudi mnogih vrst, ki so predmet te zadeve, saj je Zakon o zaščiti živali krovni zakon, ki velja za zaščito vseh živali, ne glede na to, kje živijo oz. gre za domače živali, hišne živali, prostoživeče živali, živali v ujetništvu itd. To je npr. jasno razvidno tudi iz gradiva Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-B), ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod šifro 007-268/2006 z dne 28.7.2006 poslalo vladi RS oz. generalnemu sekretariatu vlade RS v sprejem oz. nadaljnji postopek za parlament. Tam so navedeni tudi predpisi, ki so formalno izdani npr. na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vendar pa so v zvezi z živalmi, kot npr. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu ali prej veljavnega zakona o lovu npr. Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih in podobno. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali obsega torej zaščito vseh živali najmanj v Sloveniji, kar tudi pomeni, da se polje delovanja društva v smislu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, nanaša oz. je usmerjeno tudi na prostoživeče živali.
Delovanje društva, tudi v javnem interesu, se nanaša, kot že navedeno, torej tudi na zaščito prostoživečih vrst živali oz. njenih pripadnikov, ki se je dotika 1. člen izpodbijanega pravilnika. Sprememba oz. razveljavitev omenjenega pravilnika ima velik vpliv na praktično vse prostoživeče živalske vrste oz. živali, saj daje pravno podlago odstrel oz. usmrtitev več kot 100.000 pripadnikov prostoživečih živalskih vrst v letu 2007 in večjega števila živali v letu 2008, saj se ta uporablja kot osnova za določitev lovne kvote tudi v letu 2008 vse do sprejetja novega akta o letnih načrtih lovsko upravljalskih območij v Republiki Sloveniji. Društvo je dolžno na podlagi 2. in 42. člena Zakona o zaščiti živali zaščititi prostoživeče živali, to je njihovo življenje, zdravje in dobro počutje in pri tem opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti in predmetni postopek je ena izmed poti za izvršitev navedene dolžnosti društva.
Ker torej društvo v javnem interesu varuje oz. ščiti tudi tisti del narave, to pa so prostoživeče živali, ki bi lahko bil oz. je z izpodbijanim 1. členom pravilnika ogrožen in ker ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu, ta pa daje, po mnenju društva, sicer neuzakonjeno, pravico zastopanja interesa živali v vseh postopkih, po mnenju društva ne bi smelo biti ovir, da se mu ne bi priznal pravni interes v smislu 24. člena Zakona o ustavnem sodišču in o pobudi odločilo vsebinsko.
Dejstvo je, da izpodbijani pravilnik neposredno posega v pravni interes pobudnika, to je v življenje, zdravje in dobro počutje prosto živečih živali (rečeno lovsko: lovne divjadi) oz. zaščito teh kategorij, kar je statutarni interes pobudnika, kot že navedeno, kajti omogoča odvzem življenja več kot 100.000 živalim, omogoča oz. dopušča trpljenje velikega števila živali, mnoge živali pa bodo poškodovane. Vse to je poseg v življenje, zdravje in dobro počutje prostoživečih živali in s tem v pravni interes pobudnika. Interes pobudnika, to je, da prostoživeče živali živijo, so zdrave in imajo dobro počutje, ščiti tudi Zakon o zaščiti živali in zato je ta interes tudi pravno varovan. Sporni pravilnik pa ga ogroža in neposredno posega vanj, kot že navedeno.
Z odpravo spornega pravilnika bo kljub temu, da je na njegovi podlagi bilo pobitih, tako se domneva, že veliko število živali, mnoge pa so zaradi lova, ki ga dopušča sporni pravilnik, bolne in poškodovane, mnoge pa so izgubile dobro počutje, še lahko prihranjeno trpljenje mnogih živali in ohranjeno njihovo življenje in zdravje. Sicer je na podlagi letnega načrta LUO potrebno sprejeti še letni načrti lovišč oz. LPN, vendar pa to ne spremeni zapisanega, saj se v teh načrtih izdela samo razdelilnik odvzema posameznih vrst divjadi in ukrepov v populacijah.
Ne nazadnje je potrebno navesti še naslednje:
Pobudnik je v letu 2007 pred upravnimi enotami kot stranski udeleženec že sodeloval v okoli 50 upravnih postopkih, ki so se tikali izdaje dovoljenj za razne javne prireditve, na katerih nastopajo živali. V teh postopkih je izkazal tudi obstoj pravnega interesa v smislu 43. člena ZUP-a.
II. Predlog za zadržanje izvrševanja določb izpodbijanega akta
1. Po 39. členu Zakona o ustavnem sodišču sme namreč Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Pobudnik na tej pravni podlagi predlaga, da naslovno sodišče do dokončne odločitve v celoti zadrži izvršitev izpodbijane predmetnega pravilnika, ker z izvrševanjem nastajajo težko popravljive škodljive posledice oz. gre za posledice, ki jih ni mogoče več popraviti, kot bo opisano v nadaljevanju.
Z izvrševanjem izpodbijanega predpisa lahko nastanejo težko popravljive posledice v naravi vsaj pri mali divjadi, saj se lahko z lovom poruši naravno ravnovesje pri tej divjadi, saj lahko lov uniči številčno strukturo mnogih vrst male divjadi, kajti pri nekaterih vrstah sploh ni omejitve višine odstrela. Zato bi lahko lovci v lovnem letu uničili celotno strukturo živalske vrste. To bi lahko imelo v naravi zelo hude posledice, saj ima vsaka vrsta oz. vsaka žival v vrsti svoj pomen in svoj vpliv na druge živali ali rastilne. Ta lov lahko tako ruši stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati, kar je bistvo naravnega ravnovesja. Znano je, da nekatere vrste male divjadi (npr. pojski zajec) izginjajo. Kakšne posledice bo to imelo v naravi, se bo še videlo. Brez posledic to sigurno ne bo ostalo.
Ustavno sodišče pri odločanju o zadržanju tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega ali nezakonitega predpisa in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se predpis sploh ne bi izvrševal.
Če se sporni predpis ne bi izvrševal, to kakšne posebne škode ne bi povzročilo. Sigurno je ne bi povzročilo pri mali divjadi, saj ta ne povzroča škode oz. ali pa izjemno malo na področju kmetijstva ali drugje. Tudi pri ostali divjadi se škode ne bi bistveno povečale. Sicer pa je divjad v letu 2006 v Sloveniji povzročila za kakšnih 600.000 EUR škode, kar je zanemarljiva številka. Če se to primerja z letno plačilo vodilnih delavcev v mnogi podjetnih, je to zelo bagatelna številka. Če se pogleda samo plača uprave delno državne zavarovalnice Triglav, ki je bila v letu 2006 okoli 800.000 EUR, se vidi, da škoda, ki povzroči divjad, ni omembe vredna. Slovenski državni proračun je okoli 9 milijard EUR, torej je ta škoda kot kapljica v morju. Pa vendar vsako leto pomorijo v Sloveniji okoli 100.000 nedolžnih živali. V kantonu Ženeva v Švici je lov prepovedan že več kot 30 let, škode pa so kljub primerljive s področji, kjer se lov izvaja. Tudi objedanje mladja ni problem, kajti to je del naravnega procesa in obnavljanja gozda. Objedanje je namreč tudi eden izmed razlogov za poboj živali.
III. Presoja ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s spornim pravilnikom sprejel letne načrte lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007. Pravilnik ima samo tri člene: prvi govori o tem, kaj je minister sprejel, drugi o tem, kje so načrti, tretji pa določa od kdaj velja sporni pravilnik.
Pravilnik je po mnenju pobudnika protiustaven kot tudi nezakonit in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
1. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 50 z dne 6.6.2007. V uradnem listu pa je bil objavljen v bistvu samo sklep o sprejemu 15 letnih načrtov lovsko upravljavskih območij (LUO) za leto 2007 (1. člen pravilnika), pri čemer je navedeno, načrti katerih LUO se sprejemajo. V uradnem listu istočasno niso bili objavljeni tudi sami načrti. Sporni pravilnik je bil torej objavljen brez načrtov LOU, ki so bistveni del njega samega. To pa je v nasprotju z 154. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Jasno je namreč, da se ta ustavna določba razteza na celoten predpis in ne mogoče samo ne njegov del. Objava zahteva natis popolnega besedila predpisa in ne samo njegovega dela. To v konkretnem primeru pomeni, da morajo biti po 154. členu ustave objavljeni tudi vsi letni načrti LOU za leto 2007, ki so navedeni v prvem členu izpodbijanega pravilnika, saj so njegov sestavni del. Zato omenjeni načrti kot takšni, zaradi tega, ker niso bili objavljeni, sploh še niso začeli veljati. In ker še ne veljajo, se seveda tudi ne morejo uporabljati. Seveda pa je jasno, da celoten pravilnik v bistvu ne velja, če ne veljajo njegovi bistveni deli, to pa so omenjeni načrti.
Mogoče bo kdo rekel, da se teh načrtov ne da objaviti, ker je njihov obseg prevelik za uradni list. Takšen argument nima kakšne posebne vrednosti, tudi če odmislimo zapisano v prejšnjem odstavku, saj so bili v uradnem listu že objavljeni zelo dolgi dokumenti, npr. državni proračuni, carinska tarifa …
Bistvo objave pravnih aktov je v tem, da se ljudje seznanijo z njimi, saj lahko zanje pomenijo tudi obveznosti oz. obremenitve. Neobjava oz. nepravilna objava pomeni, da je kršeno tudi načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS. Podobno je v tem primeru, saj ljudje oz. lastniki nepremičnin, ki so lovne površine, zaradi neobjave letnih lovskih načrtov v uradnem listu sploh ne bodo vedeli, kakšni so plani lova npr. na njihovih površinah. Sploh ne bodo vedeli, kaj vse bodo morali trpeti na svojih nepremičninah v zvezi z lovom, kakšno nasilje bodo morali trpeti zaradi morjenja živih bitij bodo morali trpeti in podobno. Če bodo hoteli dobiti kakšne informacije bodo morali iti na organizacije iz 2. člena izpodbijanega pravilnika, pri čemer sploh ne bodo vedeli ali bodo dobili podatke iz veljavnih letnih lovskih načrtov ali mogoče iz kakšnega osnutka ali predloga. Ne bodo imeli s čim primerjati, kajti načrti niso bili javno objavljeni, kot bi to morali. Zanimivo je, da so na spletni strani Zavoda za gozdove še vedno objavljeni osnutki letnih načrtov, čeprav naj bi bili ti že sprejeti.
2. Iz samih letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2007 je razvidno, da so bili ti načrti večinoma sprejeti na podlagi predlogov dolgoročnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za obdobje 2007-2016 (npr. letni lovski upravljavski načrt za novomeško, gorenjsko, kočevsko – belokranjsko LUO in drugi). Letni načrti namreč morajo biti v skladu z 11. členom Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Uradni list RS, št. 111/2005 z dne 13.12.2005), ki določa, da morajo ti načrti temeljiti tudi na usmeritvah iz dolgoročnih načrtov LUO. Dejstvo, da izpodbijani pravilnik temelji na predlogih dolgoročnih načrtov LUO, je v nasprotju z ustavo, saj ti dolgoročni načrti v času sprejemanja oz. sprejetja letnih načrtov, sploh še niso obstajali kot veljaven pravni dokument – takrat so namreč bili šele v postopku sprejemanja. Pravni akt, ki je dal veljavnost dolgoročnim načrtom LUO, je bil Pravilnik o sprejemu dolgoročnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za obdobje 2007-2016. Ta pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 99 z dne 30.10.2007. Torej šele 30.10.2007 so obstajali veljavni dolgoročni načrti LUO v smislu 11. člena Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. To pa pomeni, da so bili letni lovski načrti utemeljeni na podlagi nečesa, kar v pravnem smislu kot zakonita pravna podlaga sploh ni obstajalo. To pa je nezakonito in protiustavno. Kršeno je bilo načelo ustavnosti in zakonitosti iz 153. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori oz. določa usklajenost pravnih aktov in seveda tudi načelo pravne države iz 2. člena ustave. V konkretnem primeru je bistvo to, da je lahko podlaga nekega pravnega akta samo veljaven pravni akt in ne zgolj predlog tega pravnega akta, razen če ne bi bilo v skladu s pravnim redom izrecno določeno drugače. Letni načrti bi torej lahko bili sprejeti samo na podlagi veljavnih dolgoročnih načrtov.
3. Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil objavljen predlog izpodbijanega pravilnika. Vendar pa je iz objave drugih predlogov na isti spletni podstrani mogoče zaključiti, da na spletni strani niso bili objavljeni tudi posamezni letni načrti LOU za leto 2007. Namreč, tam kjer so objavljene tudi priloge, je to posebej napisano poleg naslova predloga predpisa, kot npr. pri Pravilniku o pogojih in načinu zmanjševanja števila vzorčnih enot in pogostosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa in mesnih pripravkov, ko so zraven navedene še priloga 1, priloga 2 in priloga 3. Dejstvo, da posamezni letni načrti niso bili objavljeni zraven teksta predloga pravilnika je v nasprotju z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa obveznost objave predlogov predpisov na svetovnem spletu. Seveda je potrebno objaviti celoten predlog predpisa in ne samo njegov del. Tukaj je situacija zelo podobna kot pri točki 1. To je nezakonito in napaka v postopku sprejemanja. Izpodbijani pravilnik je tako v nasprotju tudi z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in s tem nezakonit. Kršeno je tudi ustavno načelo zakonitosti oz. usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena.
4. Po Konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila v maju 2004 z zakonom ratificirana tudi v Sloveniji (Ur. list RS, št. 62 z dne 7.6.2004 – MKDIOZ) in je tako del pravnega reda Slovenije in se zato neposredno uporablja, mora pristojni organ v skladu z 8. členom konvencije, pri pripravi predpisov s področja okolja, dati javnosti možnost učinkovite udeležbe pri pripravi predpisov. V ta namen mora določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo, objaviti osnutek pravil in dati javnosti možnost, da neposredno daje svoje pripombe. Tudi tu je bil kršen zakon, saj je izpodbijani predpis sicer bil objavljen na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot predlog (seveda brez načrtov, kot to izhaja iz prejšnje točke), vendar pa javnosti ni bila dana možnost učinkovite udeležbe v postopku sprejemanja. Namreč, ob samem predlogu ni bilo jasnih navodil, kaj pomeni javna razprava. Torej kako dolgo traja, kam se lahko pošljejo pripombe in podobno. Ob samem predlogu predpisa je bilo zapisano sicer neko časovno obdobje, vendar brez da bi bilo navedeno, kaj to pomeni. Ali to pomeni, da se lahko da v tem času pripombe ali je rok za pripombe daljši ali krajši in podobno. Zadeva je bila zelo nejasna, zato ni mogoče govoriti o možnosti učinkovite udeležbe javnosti v sprejemanju izpodbijanega predpisa. Seveda je jasno, da vsebino spada lov kot element ohranjanja narave v področje okolja v smislu omenjene konvencije. Tako je tudi postopek sprejemanja omenjenega akta zaradi navedenih kršitev nezakonit, saj je v nasprotju z MKDIOZ.
5. Izpodbijani pravilnik mora v svojih delih, to je pri letnih lovskih načrtih LUO, slediti vsebini teh načrtov, kot to določa 11. člen Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. Drugače rečeno, lovski načrti LUO za leto 2007 morajo imeti vsebino, ki je določena v členih 11 do 17 omenjenega pravilnika. 11. člen, ki govori o vsebini letnih načrtov LUO določa naslednje:
»Letni načrti LUO temeljijo na usmeritvah iz dolgoročnih načrtov LUO, analizah izvajanja načrta in ocenah stanja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na zadnjem letu, ter vsebujejo:
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– cilje za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– cilje za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi;
– ukrepe za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– ukrepe za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi.«
V naslednjih členih pravilnika so omenjene alineje še bolj detajlno razdelane.
Pri pregledu lovskih načrtih LUO za leto 2007 je bilo ugotovljeno veliko število pomanjkljivosti. Navedeni načrti v mnogih delih oz. pri mnogih vrstah divjadi ne vsebujejo vseh tistih sestavin oz. elementov, ki bi morali v smislu členov 11 do 17 Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. Zato so ti načrti v nasprotju s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo.
Bolj podrobna analiza:
– Novomeškega lovsko upravljavskega območja (v nadaljevanju: LUO1)
– Gorenjskega lovsko upravljavskega območja (v nadaljevanju: LUO2)
– Kočevsko-Belokranjskega lovsko upravljavskega območja (v nadaljevanju: LUO3)
in sicer za nekatere vrste prosto živečih živali in za nekatere vsebinske parametre zgoraj navedenih členov, oboje navedeno v nadaljevanju, pokaže, da gre za zelo pomanjkljivo sestavljene načrte.
Analiza, ki je prikazana v nadaljevanju, je narejena po spodaj navedenih členih oz. nekaterih alinejah teh členov Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo in za tam navedene vrste živali.
12. člen
(analiza preteklega upravljanja in opravljenih ukrepov v okolju)
(1) Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje zadnjih pet let vsebuje podatke s poudarkom na zadnjem letu, še posebej:
…
– ugotovitev višine, vzrokov in trendov izgub divjadi;
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, gams, jelen damjak,
LUO2 nima za: kozorog, navadni polh,
LUO3 nima za: navadni polh, pižmovka,
…
– presojo uspešnosti gospodarjenja z divjadjo ter izvajanja ukrepov za vzdrževanje naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z okoljem
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, gams, jelen damjak, jelenjad,
LUO2 nima za: rakunasti pes, nutrija, srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, kozorog, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: gams, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– ugotovitev gibanja telesnih mas in mas rogovja uplenjene divjadi:
LUO1 nima gibanja telesnih mas za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, divji prašič, jelen damjak,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, damjak, kozorog, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana.
13. člen
(ocena stanja populacij divjadi)
Ocena stanja populacij divjadi se na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov, ter s sistematičnimi opazovanji ugotavlja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na ugotovitvah zadnjega leta in temelji na naslednjih kriterijih:
…
– oceni medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, divji prašič, jelen damjak, jelenjad, srnjad,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, srna, damjak, kozorog, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana.
– oceni sestave populacije po spolu in starosti:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, divji prašič, jelen damjak, jelenjad,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, srna, kozorog, lisica, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– oceni zdravstvenega stanja:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, gams, divji prašič, jelen damjak, jelenjad, srnjad,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, kozorog, alpski svizec, navadni polh, pižmovka,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
14. člen
(presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti z okoljem)
Presoja naravnega ravnovesja med divjadjo in usklajenost z okoljem se ugotavlja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na zadnjem letu, na podlagi analize bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas in mas rogovja divjadi:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica (glede telesnih mas), gams, divji prašič, jelen damjak, jelenjad, srnjad,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, kozorog, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, (vsi zdravstveno stanje), lisice (telesne mase), jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– trend povzročenih škod od divjadi na gozdni vegetaciji, zlasti stopnje objedenosti gozdnega mladja:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, jelen damjak,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, damjak, kozorog, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, lisice, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, jelen damjak, jelenjad,
LUO2 nima za: rakunasti pes, nutrija, srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, damjak, kozorog, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
15. člen
(cilji)
Cilji upravljanja z divjadjo in ukrepi za ohranitev populacij divjadi v letnem načrtu LUO povzemajo izhodiščne cilje iz dolgoročnih načrtov LUO, in sicer:
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan (ima starostno), poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, jelen damjak,
LUO2 nima za: sraka, šoja, siva vrana, raca mlakarica, damjak, muflon, kozorog, navadni polh, poljski zajec, srna, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divji prašič, lisica, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi:
LUO1 nima za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija, raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka, navadni polh, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, lisica, gams, divji prašič, jelen damjak, jelenjad, srnjad,
LUO2 nima za: srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, srna, kozorog, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec,navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: srna, jelenjad, gams, divv nadaljevanju:lisica, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana,
– ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer:
Večinoma ni, posebej za malo divjad (vrste, ki se nahajajo proti koncu načrtov).
17. člen
(ukrepi v populacijah)
(1) Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi so določeni odvzem divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi. Odvzem divjadi je ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določen za celotno LUO oziroma po posameznih ožjih ekoloških enotah. Pri tem se upošteva prostorska razporeditev populacije znotraj LUO.
(2) Določitev odvzema vsebuje:
– število ter spolno in starostno strukturo za odvzem predvidenih osebkov, z dopustnimi odstopanji:
LUO1 nima glede spolne in starostne strukture za: sraka, šoja, siva vrana, nutrija (neomejeni lov), raca mlakarica, fazan, poljski zajec, pižmovka (neomejeno), navadni polh (neomejeno), kuna belica in kuna zlatica (oboje neomejeno), jazbec, lisica (neomejeno), gams (neomejeno), damjak (neomejeno),
LUO2 nima glede glede spolne in starostne strukture za: rakunasti pes (neomejeno), nutrija (neomejeno), srake, šoje, sive vrane, raca mlakarica, damjak (neomejeno), lisica, jazbec, kuna belica in kuna zlatica, alpski svizec, navadni polh, pižmovka, poljski zajec,
LUO3 nima za: damjak (neomejeno), muflon (neomejeno), jazbec, kuna belica in kuna zlatica, navadni polh (neomejeno), pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana.
Tudi pri letnih načrtih ostalih lovsko upravljavskih območjih je bolj ali manj enako. Tudi ti so pomanjkljivi in ne vsebujejo vseh elementov, ki bi jih glede na vsebino členov od 11 do 17 omenjenega pravilnika morali.
To pa pomeni, da je izpodbijani pravilnik nezakonit, saj njegovi deli niso v skladu s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. Ta pravilnik je namreč v vsebinskem smislu nadrejen izpodbijanem pravilniku, saj določa njegovo vsebino. V strukturi oz. hierarhiji pravnih aktov je nad izpodbijanim pravilnikom, ta tako mora biti z njim v skladu. Da je temu tako, je razvidno tudi iz Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. Ker to ni, je tudi v nasprotju z ustavo oz. določilom o zakonitosti iz 153. člena.
6. Izpodbijani pravilnik pa je v nasprotju tudi z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv). Ta v 26. členu določa primere, v katerih je mogoče usmrtiti živali. Ker je ZZZiv krovni zakon glede živali, velja seveda tudi na področju lova. Vsi predpisi glede lova morajo tako biti v skladu z ZZZiv oz. ne smejo biti z njim v nasprotju. To tako velja tudi za izpodbijani pravilnik. ZZZiv med drugim v že omenjenem členu določa, da je mogoče živali usmrtiti, če je to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja ali če je žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče preprečiti drugače. ZZZiv določa še druge primere usmrtitve živali, vendar ti v tem primeru niso aktualni, saj ne posegajo na področje lova. Iz analize lovskih načrtov LUO za leto 2007, ki je navedena v predhodni točki, je razvidno, da v teh načrtih ni izkazano oz. dokazano, da bi bila usmrtitev divjadi, npr. mnogih vrst, ki so navedene pri analizi člena 14, potrebna zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja ali zaradi tega, ker bi bile te žival nevarne za okolico oziroma povzročale občutno škodo in tega ne bi bilo mogoče preprečiti drugače oz. vse to velja seveda tudi za lov. V večini primerov o naravnem ravnotežju oz. ravnovesju sploh ne govorijo. Izpodbijani pravilnik je tako v nasprotju tudi z 26. členom ZZZiv in tako nezakonit. Iz omenjenega dejstva je jasno razvidno, da lov na malo divjad nima nobene zveze z ohranjanjem naravnega ravnovesja, temveč gre bolj ali manj za šport oz. prostočasno dejavnost.
IV. Predlog
Na podlagi vsega navedenega pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče pobudo obravnava, sprejme odločbo, s katero izpodbijani pravilnik odpravi, še pred tem pa zadrži izvrševanje izpodbijanega akta.
V kolikor pa Ustavno sodišče ne bi sprejelo odločitve, s katero bi zadržalo izvršitev izpodbijanega pravilnika, pa pobudnik predlaga, da sodišče zadevo rešuje absolutno prioritetno in to zato, ker gre za vprašanje življenja in smrti oz. neizmernega trpljenja velikega števila nedolžnih živali. Razen tega pa gre tudi za pravno zelo enostavno zadevo, saj so kršitve predpisov v tej zadevi zelo evidentne in je mogoče o njej zato odločiti že v fazi preizkusa oz. pripravljalnega postopka.
V. Ob koncu
Analiza spornih letni načrtov je bila narejena na podlagi načrtov, ki jih je pobudniku dostavil Zavod za gozdove Slovenije in jih pobudnik na CD dostavlja tudi Ustavnemu sodišču. Pobudnik ne more jamčiti, da so sporni letni lovski načrti verodostojni oz. tisti, o katerih govori izpodbijani predpis. Ni namreč mogoče narediti primerjave s tistimi, ki bi morali biti javno objavljenimi v uradnem listu, ker to ni bilo storjeno. Med omenjenimi načrti so tudi celo predlogi načrtov in v enem primeru celo osnutek načrtov, kar seveda kaže na zelo čuden, da ne rečemo še kaj drugega, odnos Zavoda za gozdove Slovenije do določenih subjektov civilne družbe.
Izpodbijani pravilnik ima sicer v imenu letnico 2007, kar naj bi pomenilo, da velja oz. se uporablja samo v letu 2007, vendar to ne drži, saj je po 3. odstavku 22. člena Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo osnova za lov tudi v letu 2008 vse do sprejetja letnih načrtov lovišč in LPN. Omogoča namreč lov v višini in strukturi 50% od načrta odvzema za leto 2007. Zato je izpodbijani pravilnik še dolgo aktualen.
Lep pozdrav.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
