Okrožno državno tožilstvo
Slovenska cesta 41
1000 Ljubljana

14.11. 2007

Zadeva: kazenska ovadba zoper neznanega storilca

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva. Pooblastilo prilagam.

V resničnostnem šovu Kmetija, ki je bil na sporedu POP TV dne 8.11.2007 so sodelujoči v živo zaklali prašiča. Zakol naj bi se izvršil brez predhodnega omamljanja, kot je to razvidno iz priložene kopije novice o tem dogodku na spletni strani www.pozareport.si.

Po 25. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je potrebno pred zakolom toplokrvne živali na strokoven in predpisan način omamiti. Zakol živali, ki ni izveden na strokoven in predpisan način je po 2. odstavku istega člena ZZZiv prepovedan.

Po 26. členu ZZZiv so dovoljeni le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine. Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.

Kot že navedeno, je bil prašič usmrčen oz. zaklan brez predhodne omame. To pa pomeni, da je podan sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje mučenja živali po 342. členu KZ, saj je šlo v omenjenem primeru zaradi tega, ker žival ni bila omamljena pred zakolom za surovo ravnanje in za povzročanje trpljenja živali po nepotrebnem. Če pa ni podano omenjeno kaznivo dejanje, pa gre vsaj za prekršek po 45. členu ZZZiv.

V omenjenem dogodku je sodelovalo več ljudi. Ni nam znano, kdo je prašiča zaklal, ali je bila to ena ali več oseb. Tudi imena oseb, ki so bila udeležena v tem žalostnem dogodku, nam niso znana. Mogoče je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, mogoče gre samo za pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja.

Na komercialni televiziji POP TV, ki je predvajala oddajo Kmetija, v kateri je bilo storjeno omenjeno dejanje, je imela posnetek oddaje na svoji spletni strani. Po informacijah, ki smo jih dobili, pa je ta oddaja sedaj odstranjena iz internetne ponudbe.

Na podlagi navedenega vlagamo kazensko ovadbo zoper neznane storilce, saj je podan sum storitve kaznivega dejanja Mučenje živali po 342. členu Kazenskega zakonika. Predlagamo, da zadevo raziščete, ugotovite, kdo so osumljenci in vložite obtožni akt na pristojno sodišče.

Prosimo vas, da nas svojih ugotovitvah v zvezi z omenjenim primerom obvestite.

Hvala in lep pozdrav.

__________________

Okrožno državno tožilstvo
Slovenska cesta 41
1000 Ljubljana

Dopolnitev kazenske ovadbe zoper neznanega storilca

Dopolnitev: 1x
Priporočeno!
Priloge!

Datum: 11.12.2007

1. Z vlogo z dne 14.11.2007 smo podali na naslovni organ kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 342. členu KZ, ki naj bi bilo storjeno v resničnostnem šovu Kmetija, ki poteka na komercialni televiziji POP TV. V eni izmed oddaj so udeleženci zaklali prašiča, ki naj ne bi bil predhodno omamljen.

2. Ker smo prišli do nekaterih novih informacij v zvezi s celotno zadevo, to je dogajanjem z živalmi v šovu Kmetija, s to vlogo dopolnjujemo že vloženo kazensko ovadbo. Podrobneje je dopolnitev utemeljena v nadaljevanju.

3. Po Pravilniku o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo uporabo (Ur. list RS, št. 117/04) je dovoljen zakol živali izven klavnice za lastno domačo uporabo, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta predpis. Med drugim lahko zakolje žival samo imetnik živali, ki je po omenjenemu pravilniku samo lastnik živali in še to za lastno domačo uporabo. Ta pa se po pravilniku šteje za tisto, ki je poraba članov družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodniki.

4. Po našem mnenju zakol prašiča v resničnostnem šovu Kmetija, ki se je zgodil 8.11.2007, ni izpolnjeval pogojev iz prej omenjenega pravilnika.

5. Tako je zaklal prašiča tisti, ki ni bil imetnik, torej lastnik živali, temveč udeleženec šova, torej oseba, ki kot že rečeno, ni bila lastnik živali in imela zagotovljene objekte za rejo živali (1. točka 2. člena pravilnika). Niti ni zaklal za imetnika prašiča, temveč za potrebe šova Kmetija. Tudi razlog zakola prašiča, torej poraba mesa prašiča ne ustreza definiciji iz 5. točke 2. člena pravilnika. Zakol je namreč možen samo za porabo članov družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodniki. V šovu Kmetija niso nastopali člani družine, ki bi prebivali v gospodinjstvu, niti to niso bili najeta sila ali sorodniki. Zato je zakol prašiča v nasprotju s predpisi oz. pravilnikom. Po 3. členu prodaja ali podaritev mesa, pridobljenega s klanjem prašiča, drugim osebam izven oseb po 5. točki 2. člena pravilnika ni dovoljena. Torej osebe v šovu Kmetija niso smele uživati mesa prašiča, saj niso spadale v krog oseb iz 5. točke 2. člena pravilnika. Splošne informacije osebah, ki so sodelovale v resničnostnem šovu Kmetija, v smislu zgoraj navedenega, smo vzeli iz koncepta oddaje. Domnevamo namreč, da udeleženci šova niso bili imetniki prašiča v smislu 2. člena pravilnika, niti niso bili to člani družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, niti niso bili to najeta delovna sila ali sorodniki.

6. Enako kot velja za zakol prašiča, velja tudi za zakol kokoši in kunca. Oba so pravtako zaklali, ne da bi bili izpolnjeni pogoji po Pravilniku o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo uporabo. Torej tudi zakol obeh vrst živali ni bil zakonit. V izogib ponavljanja velja enako kot pri prejšnji točki.

7. Resničnostni šov Kmetija je oddaja, ki ima namen pritegniti čimveč ljudi. Njen namen je doseči čimvečjo gledanost in posledično čimvečji dobiček, saj gre za komercialno TV. O tem so pisali tudi mediji. Npr. Demokracija (15.11.2007 – Za višjo gledanost tudi klanje) je zapisala: “Na komercialni televiziji so v želji po višji gledanosti v svojem resničnostnem šovu zaklali prašiča, in sicer tako, da so ga udeleženke šova vlekle k mesarju, ta pa ga je nato proti vsem predpisom, ki določajo usmrtitev živali zaklal. Nesrečno živali, ki je pri tem glasno krulila, so ubili brez humanega uspavanja oziroma poprejšnjega omamljanja s pištolo, kar naj bi bilo tudi kaznivo dejanje.” PRO PLUS (POP TV in Kanal A) je demantiral navedbo o tem, da je prašič bil zaklan brez omamljanja (Demokracija, 29.11.2007, str. 71), ni pa demantiral navedbe o tem, da so zaklali prašiča zaradi višje gledanosti oddaje in posledično zaradi višjega dobička. To pomeni, da je POP TV posredno priznal, da je bil prašič zaklan zaradi doseganja višje gledanosti oddaje in s tem večjega dobička. Sicer pa pri tem šovu ne gre za realno življenje na kmetiji v smislu kmetijske dejavnosti, temveč samo za kuliso za pridobivanje čim večjega dobička in gledanosti oddaje.

8. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) v 26. členu določa primere, ko je dovoljena usmrtitev živali. Med njimi ni najti razloga, zaradi katerega je bil zaklan prašič v spornem šovu, to je zaradi višje gledanosti oddaje in posledično večjega dobička. To pa pomeni, da je bil prašič zaklan v nasprotju z 26. členom ZZZiv. Usmrtitev živali, ki je storjena naklepno v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali, je zapisano v zadnjem odstavku 26. člena. Seveda pa prašič ni bil zakonito zaklan niti zaradi prehrane ljudi (9. alineja 26. člena ZZZiv), ki dopušča usmrtitev za prehrano ljudi, vendar na predpisan način. Ta pa ni bil izpolnjen, kot je že navedeno v 5. točki te vloge. Tudi ostali primeri iz 26. člena ZZZiv v tem primeru niso podani. Tako je bil zakol prašiča v resničnostnem šovu Kmetija tudi s tega vidika nezakonit.

9. Enako kot velja za prašiča, velja tudi za zakol kokoši in kunca. Tudi ta dva sta bila zaklana zaradi doseganja višje gledanosti oddaje in posledično zaradi večjega dobička. Velja enako kot je to zapisano v prejšni točki za zakol prašiča. Tudi zakol kokoši in kunca je torej s tega vidika nezakonit in se lahko smatra kot mučenje živali.

10. Vse tri živali so bile zaklane pred televizijskimi kamerami in v krogu več ljudi, ki so klanje opazovali in ga tako ali drugače komentirali. Bilo je hrupno, mogoče je bila tudi močnejša svetloba, posebej če je bilo klanje v zaprtem prostoru. Ljudje so bili glasni in zakol komentirali na svoj način. Vse to je povečalo trpljenje živali pred zakolom. Prašiča so udeleženci celo vlekli na kraj zakola tako, da je bil obrnjen navzdol, držali pa so ga noge. Kakšno trpljenje je ubogi prašič pri tem doživljal, si ni mogoče zamisliti. Tudi si ni mogoče zamisliti, kakšno trpljenje je doživljala kokoš, ki si jo nastavili glavo na tnalo in ko je čakala na nasilno smrt, kot je to razvidno iz fotografij. Kako hudo je trpela, je razvidno tudi iz tega, da je še potem brez glave skakala po prostoru. Verjetno se je podobno godilo tudi kuncu. Ni si mogoče zamisliti trpljenja vseh teh živali, ki so čutile, da bodo umrle nasilne smrti, nato pa si jih še dodatno mučili pred kamerami, da so dosegli višjo gledanost šova.

11. Po 4. členu ZZZiv se smatra kot mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. V omenjenem primeru sigurno gre za nepotrebno usmrtitev vseh treh živali, saj razlog, da se z zakoli živali doseže višja gledanost oddaje, ne more biti in ni pravno priznan oz. relevanten. Moriti živali, da bo več ljudi gledalo neko oddajo, je v 21. stoletju popolnoma nesprejemljivo. Usmrtitev vseh treh živali je bila seveda tudi neprimerna, saj je potekala pred kamerami, pred večjim številom ljudi, v hrupu in mogoče tudi žaljivih komentarjih do živali. Vse to je dodatno povečalo trpljenje živali. In je bilo popolnoma nepotrebno.

12. Po 25. členu ZZZiv je potrebno pri živalih, namenjenih za zakol v klavnici, preprečiti vsako razburjenje in trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti, kar velja tudi za živali, ki jih ni potrebno predhodno omamiti. To velja tudi pri zakolu za domačo uporabo v smislu že omenjenega pravilnika, ki v 6. členu določa, da je imetnik živali dolžan pred in pri klanju živali preprečiti nepotrebno trpljenje živali.

13. Pri klanju prašiča, kokoši in kunca ni bilo poskrbljeno za živali v smislu preprečevanja nepotrebnega trpljenja. Živali so dodatno trpele, pa bi se temu trpljenju lahko z lahkoto izognili. Tako bi lahko živali zaklali brez prisotnosti kamer, brez prisotnosti tako velikega števila ljudi, v mirnejšem okolju in podobno. Ker to ni bilo storjeno, je jasno, da je šlo za naklepno povzročanje dodatnega trpljenja, trpljenja, ki bi se ga bilo mogoče z lahkoto izogniti. Zato so v tem primeru jasno podani zakoniti znaki kaznivega dejanja mučenja živali. Dodatno trpljenje je bilo povzročeno namerno zaradi doseganja večje gledanosti šova. In to v Sloveniji v 21. stoletju. V državi, ki naj bi bila kulturna in civilizirana.

14. V eni izmed oddaj naj bi celo trije udeleženci istočasno jahali kravo. Tudi to je nezakonito, saj hrbtenica krave ni prilagojena na jahanje, še posebej pa ne treh oseb. Zato bi bilo mogoče takšno ravnanje opredeliti kot surovo ravnanje in nepotrebno trpljenje. In to popolnoma nepotrebno trpljenje krave, ki je morala nositi zelo težko breme, pri čemer je bila vsekakor možnost poškodbe zelo velika.

15. Na podlagi navedenega predlagamo, da naslovni organ razišče celotno zadevo in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito živali in zakonitosti.

16. Pozivamo vas, da nas o svojih ugotovitvah in ukrepih obvestite.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice