Po svetovnem spletu krožijo grozljive slike morjenja mladih tjulnjev na vzhodnih obalah Kanade. Lov na tjulnje se vsako leto začne marca ali aprila, kmalu po rojstvu mladičev. Lovci na tjulnje morijo predvsem mladičke, stare od dvanajst dni do dvanajst tednov. Vsako leto je na tem območju umorjenih na desettisoče teh bitij, leta 2004 jih je bilo celo okoli 400 000. Tjulnje morijo zaradi njihove kože, ki se prodaja na svetovnem trgu krzna.
Lov na tjulnje je okruten, podel in neetičen. Mlade tjulnje umorijo z udarcem na zatilje, s topo stranjo nekakšne sekire. Lobanjska kost naj bi pri tem počila takoj, vendar morajo pogosto udariti večkrat, preden žival umre. Rez skozi krvne žile prednjih okončin mora biti takšen, da žival izkrvavi in se ne zaveda več. Pogosto pa to opustijo, da ne bi zamazali kožuha. Dogaja se, da žival oderejo, ko še ni mrtva. Kri živali, starih od nekaj dni do nekaj tednov pordeči belino zasnežene in poledenele pokrajine.
Prav tako kruto je streljanje tjulnjev. Strelci pogosto potrebujejo za to več nabojev. Obstreljeni tjulnji lahko pobegnejo, potopijo se in utonejo. Tri od štirih ustreljenih tjulnjev ne najdejo več. Leta 2001 je neodvisna skupina veterinarjev v poročilu o lovu strnila ugotovitve, da vladna določila o t. i. humanem ubijanju teh živali niso bila spoštovana. Pretresljiva je tudi ugotovitev veterinarjev, da je bilo kar 42 odstotkov tjulnjev, ki so jih proučili, odrtih živih, ko so se še zavedali. Nepojmljive strahote. Parlamentarci, časnikarji, znanstveniki in drugi, ki opazujejo kanadski komercialni lov na tjulnje, velikokrat poročajo o krutosti lovcev, lovcev, ki vlečejo tjulnje, ko so ti še pri zavesti, čez ledene plošče s kljukami, pritrjenimi na čolne, jih streljajo in nato pustijo trpeti v agoniji.
Tjulnji lahko živijo 35 let. Namesto da bi se mladiči, ki sodijo med najbolj ljubke živali, igrali z materjo, se učili plavanja in drugih spretnosti za življenje, spali zraven ljubečih mater, jih kruti človek v krvavem obredu razmesari in potem s prodajo njihovega krzna služi denar. Skrajno neetično pridobljen, krvav denar! Dr. Christian Sailer, nekdaj tožnik pred mednarodnim sodiščem za pravice živali, je izjavil: »Nobene druge oblike lova ni, pri kateri bi bila ledeno mrzla brutalnost ljudi tako očitna kakor pri lovu na tjulnje. Mlade živali so zaupljive in ne bežijo proč kakor zajci in srne, če se jim približajo lovci. Ne: tjulnjev mladič prostodušno in žalostno gleda v lovčeve oči, preden ta zavihti gorjačo, da bi žrtvi razbil glavo in mu strgal kožuh s telesa. Skoraj ni bolj brutalnega dejanja – zanj pa tudi opravičila ne.« (Freiheit für Tiere, 2/2006)
Čeprav se svetovni trg za krzno tjulnjev zelo hitro zapira, uvoz teh kož so namreč prepovedale Združene države Amerike, Evropska unija, Rusija in še druge države, kanadska vlada še vedno dovoljuje morijo tjulnjev. Čeprav je javnost večinoma proti morjenju teh živali, so lobisti smrti in mučenja močni in žal še vedno uspešni. Kanada, ki naj bi bila ena najbolj civiliziranih držav na svetu, je pod tako močnim vplivom zagovornikov krvavega morjenja, da želi prepoved uvoza krzna tjulnjev v nekaterih državah ovreči celo pri Svetovni trgovinski organizaciji. Vpliv »morilskega gena« je še vedno zelo močan in po svetu pušča za sabo potoke krvi nedolžnih živali. In ne samo njih. Toda tudi njemu so šteti dnevi. Propad je blizu.
Objava: Aura, 297/2014.
