Že dolgo je znano, da so živali bitja z osebnostjo, ki občutijo trpljenje, veselje, zasnujejo tudi družino. Njihova inteligenca je zavidljiva, med seboj se sporazumevajo na višji ravni, kot to počne človek, če nima umetnih pomagal (telefonov). Tudi morala živali je na visoki ravni. Čedalje več je znanstvenih raziskav, ki potrjujejo vse omenjeno. Osebnost živali je v bistvu enaka človekovi, razlika je le v tem, da so živali bitja drugačne vrste. Tudi živali imajo svoje dostojanstvo, kot ga imamo ljudje. Kdor iskreno pogleda živali v oči, lahko občuti njeno veličino in tudi, da ima dušo. Da imajo živali dušo Cerkev zanika, in to je presenetljivo, saj po drugi strani trdi, da so tudi živali bitja, ki jih je ustvaril Bog.
Kljub temu, da imajo živali svojo osebnost, pa je še vedno dovoljena trgovina z njimi, tudi s hišnimi živalmi. Dovoljeno jih je prodajati, čeprav so čuteča bitja, in to priznava tudi pravni red Evropske unije in tudi Zakon o varstvu živali govori o dobrem počutju živali. V Sloveniji je varstvo živali (varovanje njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja) v javnem interesu. V tem interesu je, da se živali dobro počutijo in da ne trpijo, da niso mučene.
Ker so živali živa bitja z osebnostjo, jih ne bi smeli prodajati. Trgovina z živalmi je zato zloraba človekove svobode, ta mora namreč biti podrejena načelu »nikomur škodovati«, in element sužnjelastniškega odnosa človeka do živali. To je škodljivo ravnanje za živali in za človeka, za poniževanje in tudi mučenje hišnih živali. Zato naj se trgovanje z živalmi odpravi.
Z odpravo trgovine s hišnimi živalmi bi preprečili številne zlorabe. Zmanjšalo bi se število hišnih živali, predvsem psov, saj bi pri številnih vzrediteljih odpadel bistven motiv te dejavnosti, to je zaslužek. To je pomembno, saj čedalje večje število psov pomeni tudi povečevanje težav: povečuje se število zapuščenih in zlorabljenih živali, to pa povečuje potrebo po azilih in veterinarski oskrbi, ki pa si je številni skrbniki ne morejo privoščiti. Tako bi se tudi preprečilo, da bi mnogim živalskim materam vzeli mladiče, ki jih pogosto nadomesti krut človek. Odvzem mladičev materam, preden jih te same odstavijo, krši enega izmed temeljnih principov varstva živali – skrb za njihovo dobro počutje. Ah si je mogoče zamisliti trpljenje pasjega otroka, ki ga odvzamejo materi in gre v oskrbo ljudem, ki ga vzgajajo po svoje in ne tako, kot bi ga njegova mati? Ali si je mogoče zamisliti šok in trpljenje mladiča, ki je ostal brez matere? In seveda tudi šok in trpljenje matere, ki je izgubila svojega otroka. Kdo bi rad to doživel? Trpljenje lahko vodi do zdravstvenih motenj in se tako lahko krši še drugi temeljni princip zaščite živali, skrb za zdravje živali.
Z odpravo prometa s hišnimi živalmi bi rešili tudi problem prenatrpanosti azilov za hišne živali, ki je čedalje bolj pereč, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Pomanjkanje sredstev bo po vsej verjetnosti pripeljalo do slabše oskrbe živali, manjše kapacitete azilov, večji odpor občin, ki morajo poskrbeti za zapuščene živali in podobno. Verjetno bo naraslo število usmrtitev, ker se ne bo našel nov skrbnik. Skratka: zadeva se bo razvila v škodo živali. Zato je odprava prometa s hišnimi živalmi ukrep v korist živali in ljudi. Seveda navedeno smiselno velja tudi za druge živali.
Objava: Aura, 299/2014.
