Evropsko sodišče za človekove pravice je junija 2012 izdalo izjemno pomembno sodbo v zvezi z lovom. V zadevi »Herrmann proti Nemčiji« je namreč razsodilo, da predstavlja kršitev človekovih pravic, če mora lastnik trpeti lov na svojem zemljišču – gre za kršitev pravice do spoštovanja premoženja. S tem je sodišče sledilo dvema svojima prejšnjima sodbama, ko je v primeru lova v Franciji in Luksemburgu tudi razsodilo, da gre za kršitev človekovih pravic, če mora lastnik trpeti lov na svojem zemljišču. Sodišče je v sodbi navedlo tudi to, da se lov v Nemčiji primarno izvaja kot prostočasna dejavnost, čeprav so lovcem naložene tudi nekatere obveznosti.
Kaj pomeni uvodoma navedena sodba za Slovenijo? Veliko! Tudi v Sloveniji se lov izvaja primarno kot prostočasna dejavnost, saj poteka preko lovskih društev, v katerih je članstvo prostovoljno. Tega ne spremeni niti dejstvo, da obstaja 10 državnih lovišč z nekaj državnimi lovci kot profesionalci, vendar je to zanemarljivo glede na prostočasni lov, kjer se udestvuje preko 20.000 amaterjev. Nepomembno je tudi to, da zakon določa lovcem tudi določene obveznosti v zvezi z varstvom živali oz. njihovega habitata – te bi lahko opravljali tudi drugi in ne samo lovci oz. bi jih opravljali lovci brez lova. Po drugi strani pa na odpravo lova komaj čakajo živali, ki jih lovci po ukazu države neusmiljeno pobijajo. Vsako leto lovci v okviru lovske etike (ali gresta etika in ubijanje skupaj?) pobijejo več kot 100.000 nedolžnih živali, poleg tega pa v letih, ko je veliko polhov, pade pod orožjem lovcev in drugih še na deset tisoče polhov, leta 2011 jih je bilo pobitih kar okoli 200.000. Kakšna morija se dogaja v Sloveniji – potoki krvi se včasih spremenijo celo v reke krvi. In to v 21. stoletju, ki naj bi bilo kulturno in humano, vsaj na zahodu.
Zdaj se bo lahko vsak lastnik zemljišča v Sloveniji, ki je proti lovu, v svojem nasprotovanju lovu skliceval na omenjeno sodbo. Če bodo lovci lovili tudi na zemljiščih tistih, ki so proti lovu, bodo lahko to smatrali kot kršitev svoje ustavne pravice do zasebne lastnine. Ta sodba pa daje prav tudi tistim, ki že ves čas trdijo, da je lov v Sloveniji protiustaven.
Kako se bo zadeva odvijala naprej? Pričakovati je, da si bo država pod vplivom lovskega lobija izmišljevala razne »neumnosti«, da bi preprečila implementacijo zanjo zelo neugodne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Tako bo še enkrat dokazala, da je zanjo bolj pomemben lovski lobi (z velikim številom tistih, ki morijo iz lastnega zadovoljstva) in ubijanje živih bitij kot pa življenje milijonov živali in človekove pravice lastnih prebivalcev.
Nemški evolucijski biolog prof. Josef H. Reichholf je v zvezi z lovom v Nemčiji dejal, da predstavlja nemški sistem revirskega lova »relikt iz časov fevdalizma, saj obsega oblast lovca nad ozemljem drugih.« (Spiegel 27/2012) Omenjeni znanstvenik je na vprašanje Spiegla, kaj bi se zgodilo, če bi mnogi lastniki prepovedali lov na svojem zemljišču in ali bi se škode povečale, dejal, da ni nujno, da bi se škode povečale, meni celo, da bi se prej zmanjšale, kajti lovci npr. z zimskim hranjenjem živali umetno držijo število živali za odstrel zanimivih vrst na visokem nivoju. Meni tudi, da bi se število živali v tem primeru vrnilo na naravno raven, da se narava regulira sama in zato lov ni potreben ter da je lov sovražnik št. 2 živalskih vrst. Prostoživeče živali pa po njegovem najbolj ogroža konvencionalno kmetijstvo.
Objava: Večer, 3.9.2012.
