V Večeru (5.2.2026) je bil objavljen članek Volk je naša preizkušnja avtorice Andreje Kutin. V njem je ta nanizala nekaj zanimivih misli. Navaja: »In v nasprotju s preveč pogostim razmišljanjem z mestnega kavča so poleg stroke prvi branile za mirno in razumno upravljanje zveri lovci. Slovenska lovska bratovščina je danes bolj kot kadarkoli prej zaščitnica živali.« Da bi bili lovci zaščitniki živali? Lahko bi bili, če jih ne bi na pobijali! Lovci namreč letno v Sloveniji ustrelijo približno 100.000 nedolžnih čutečih živih bitij. Srne, divji prašiči, jeleni, lisice, medvedi, nutrije, race mlakarice, nekatere vrste ptic … so plen lovcev. Je to zaščita živali? Ali živali ščitiš tako, da jih pobijaš? Lov pušča za seboj potoke krvi nedolžnih živali.
A. Kutin tudi pravi: » Da, tudi strelja jih, a žal je to v ekosistemu, ki ga je človek tako zelo spremenil in na gosto poselil, nuja.« Ali je res nuja? Novejše raziskave ekologov namreč kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določata lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob začetku spolne zrelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. Še nekaj besed o kantonu Ženeva, kjer je lov prepovedan že od leta 1974 in ki dokazuje, da lov ni potreben ter da narava lahko zagotavlja naravno ravnotežje. Kanton Ženeva ima 282 km2 in približno 500.000 prebivalcev, mesto Ženeva samo pa je veliko 159 km2 in ima približno 200.000 prebivalcev. Gre torej za kulturno krajino.
Še nekaj izjav v zvezi z lovom. Zoolog, prof. dr. Josef H. Reichholf, ki je predaval na Univerzi Ludwig Maximilian v Nemčiji je dejal, da lov ne regulira, temveč ustvarja nadštevilne in zatirane populacije. Zoolog Regnar Kinzelbach z Univerze Rostock: »Lov je odveč. Če ga ukinemo, se število živali samo uravnava.« Biolog Thomas Schmickl z graške univerze Karl-Franzens: »Ekološki odgovor je zelo preprost: pustiti ekosistemu, da se sam regulira, saj je kot tak najbolj stabilen.« Ali je lov potem nujen? Ali ne trdijo tega v glavnem tisti, ki imajo od lova finančno korist in tisti, ki radi ubijajo živali?
A. Kutin še meni, da je ustavitev rednega odstrela medvedov nevarno in da jih je preveč za Slovenijo. Zato hitro naraščajoča populacija prihaja v vse tesnejši stik z lokalnim prebivalstvom – konflikti so že in jih bo zagotovo še več, kar pa lahko pomeni vsesplošen gnev ljudi, še meni. Problem konfliktov med človekom in medvedom ni v številčnosti medvedov, temveč v tem, da država ne uresničuje nenasilnih ukrepov iz strategije upravljanja z rjavim medvedom. Gre za ukrepe za različne skupine ljudi, dejavnosti in geografske predele. Vsem je skupno, da so nenasilni in namenjeni doseganju sožitja človeka in medveda. Ker se medvedi pojavljajo v bližini naselij, je jasno, da je treba odpraviti vse možne dejavnike, ki jih privabljajo k naseljem, kar je eden najpomembnejših ukrepov iz strategije. Ali se izvaja? Ali obstajajo mrhovišča oz. krmišča, ki zadržujejo medvede stran od naselij? Če ne, zakaj ne? Ali so nenasilni ukrepi v korist lovskega lobija, ki služi s trofejami in se masti z mesom medvedov? Seveda ne, saj bi ostal brez »kruha in iger«!
Za konec A. Kutin piše: »Zaščita posameznega osebka ni zaščita populacije in ko gre za upravljanje populacije, je ta vedno in obvezno pred posamičnim štirinožcem …« Ali lahko z odstrelom posameznega osebka ščitiš populacijo? To bi bil čudež! Kako lahko z uničenjem posamezne živali kot dela celote ščitiš živalsko vrsto kot celoto, verjetno vedo predvsem tisti, ki živijo od krvi nedolžnih čutečih bitij! Ali ne pomeni zaščita posamezne živali tudi zaščito vrste? Vsekakor v to zaščito spada zlato pravilo: kar ne želiš, da drugi stori tebi, ne stori ti njemu. Ali je to pravilo del lova?
___________________
Objava: Večer, 16.2.2026.
