ALI LAHKO JAVNA INSTITUCIJA SPONZORIRA VERSKO SKUPNOST?

Znano je, da je Pošta Slovenije z mariborsko škofijo podpisala sponzorsko pogodbo, s katero je postala eden izmed dveh glavnih in generalnih pokroviteljev gradnje kompleksa Andreanum v Mariboru. Ker je znano, da gre za kompleks rimskokatoliške cerkve, se postavlja vprašanje, ali lahko javna institucija, kot je Pošta Slovenje, sponzorira gradnjo objekta neke verske skupnosti. Pošta Slovenije, ki je, kot že navedeno, javna institucija, upravlja javna sredstva, pridobljena tudi iz proračuna, toref sredstva, ki so v bistvu last države, posredno vseh državljanov. Ali je dala k temu sponzorstvu soglasje tudi vlada Republike Slovenije? Ali lahko državna oz. javna institucija, kot je Pošta Slovenije, financira oz. sponzorira rimskokatoliško cerkev, čeprav je država ločena od verskih skupnosti, kot je zapisano v 7. členu ustave, in čeprav morajo po zakoniku cerkvenega prava verniki, torej katoliki, financirati svojo cerkev, kar je znano tudi državi in njenim institucijam? Tako pa sedaj prek sponzorske pogodbe financirajo rimskokatoliško cerkev ne samo katoliki, temveč tudi verniki drugih vernih skupnosti, kar je sporno tudi z vidika 41. člena ustave, in seveda tudi ateisti. Ali je prišlo prek sponzorske pogodbe do podaritve javnih oz. državnih sredstev neki zasebni organizaciji? Če je tako, ali je državna institucija ravnala kot dober gospodar, kar je njena dolžnost?

Znano je tudi, da je vlada Republike Slovenije približno ob istem času, ko je Pošta Slovenije podpisala sponzorsko pogodbo z mariborsko škofijo, odobrila povišanje cene poštnih storitev. Ali bomo uporabniki poštnih storitev plačevali višje cene za te storitve zato, da bo pošta oz. država s temi sredstvi pomagala graditi oz. dograditi zasebni gradbeni kompleks rimskokatoliške cerkve? Ali bo bodoča praksa takšna, da bo država, ko bo rimskokatoliška cerkev potrebovala določena sredstva, povišala cene raznih storitev, ki so pod njeno kontrolo in sestavljajo javna sredstva, in tako pridobljena sredstva prek raznih sponzorstev ali drugače podarila tej verski skupnosti?

Pošti Slovenije predlagam, da javno objavi sponzorsko pogodbo oz. koliko sredstev in pod kakšnimi pogoji jih je oz. jih bo transferirala rimskokatoliški cerkvi oz. mariborski škofiji; menim namreč, da gospodarjenje z javnimi sredstvi ne more biti skrivnost.

Objava: Večer, 13.8.1997.

Odziv Pošte Slovenije:

Preveriti sporne navedbe

POŠTA SE S SPONZORSKIM PARTNERJEM SPORAZUME O USTREZNEM NAČINU PROMOCIJE

V Večeru, 13. 8. 1997, gospod Vlado Began iz Šmarja pri Jelšah sprašuje, ali lahko javna institucija, kot je Pošta Slovenije, sponzorira gradnjo objekta neke verske skupnosti. Pri tem navaja tudi nekatere nepreverjene trditve in domneve, češ da Pošta pridobiva sredstva tudi iz proračuna (kar ni res!) in v nadaljevanju sprašuje, “… ali je prišlo prek sponzorske pogodbe do podaritve javnih oz. državnih sredstev neki zasebni organizaciji” ipd.

Pisec dopisa, ki je poslal pismo z enako vsebino tudi Delu, bi moral sporne navedbe vsekakor pred objavo preveriti.

Ne želimo se spuščati v podrobnosti konkretne sponzorske pogodbe, kot želi gospod Began, ker je to med drugim tudi stvar poslovne politike naše družbe. Pripominjamo le, da Pošta Slovenije (ta še ni javno podjetje, kot navaja Vlado Began, marveč je d.o.o.) namenja za sponzorstvo razmeroma malo sredstev, in to v dogovoru z lastnikom (ki ga zastopa nadzorni svet Pošte). Sredstva za sponzorstvo so vložena pretežno za namene humanitarnih, kulturno-prosvetnih in drugih podobnih dejavnosti. Tudi omenjeni objekt Andreanum ima širši in gotovo izreden pomen na kulturno-izobraževalnem področju za območje regij na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju.

Pripominjamo, da se Pošta vselej s sponzorskim partnerjem tudi sporazume o ustreznem načinu promocije Pošte in njenih storitev, zlasti glede vrste novih storitev, ki jih v zadnjem času uvaja. Predmet vsebine sponzorskih dejavnosti je torej tudi oglaševanje poštnih storitev in tega se poslužujemo predvsem pri t. i. velikih uporabnikih poštnih storitev, kamor prištevamo tudi Cerkev. Da ima to pozitiven povratni učinek, ni treba posebej poudarjati. V svetu je namreč znano, da se sredstva, ustrezno vložena v reklamo in propagando, lahko zelo dobro obrestujejo.

Mag. Alfonz Podgorelec,
direktor Pošte Slovenije

Objava: Večer, 19.8.1997.

Moj odgovor Pošti Slovenije:

Poslovna tajnost ali …

KAR JE MENDA NEPREVERJENO, PRAVZAPRAV DRŽI

V časniku Večer je 19.8.1997 na str. 27 Pošta Slovenije v sestavku Preveriti sporne navedbe med drugim opozorila, da sem v svojem pismu z naslovom O sponzorstvu Pošte Slovenije, objavljenem 13.8.1997, navedel nekatere nepreverjene trditve in domneve. Pošta v odgovor na moj zapis med drugim navaja, da še ni javno podjetje, temveč je d.o.o. in da ne pridobiva sredstev iz proračuna. V zvezi s trditvijo, da Pošta Slovenije ni javno podjetje, lahko navedem, da je v 51. členu zakona o poštnih storitvah, ki je veljal že v času objave pisma, in to ne samo v Večeru, temveč tudi v Delu, med drugim navedeno (3): “… Pošta Slovenije, d.o.o. kot javno podjetje opravlja vse poštne storitve…”

V istem zakonu pa je v 9. členu med drugim navedeno, da se sredstva za financiranje javnega podjetja (torej Pošte Slovenije d.o.o., kot to izhaja iz 3. odst. 51. člena), zagotavljajo tudi iz proračuna. To zadnje določilo sem imel v mislih, ko sem napisal, da pošta upravlja javna sredstva, pridobljena tudi iz proračuna.

Pošta še navaja, da bi moral sporne navedbe pred objavo preveriti.

V zvezi s tem pojasnjujem, da sem želel preveriti svoje domneve glede sponzorske pogodbe, in sicer tako, da sem pošto zaprosil za kopijo te pogodbe; pogodba je namreč verodostojen oz. neposreden dokument o tem, kaj je bilo dogovorjeno med obema poslovnima partnerjema. Prošnja je bila zavrnjena, tudi z obrazložitvijo, da je pogodba poslovna tajnost (zanimivo, da se sedaj v odgovoru ne govori o poslovni skrivnosti, temveč samo, da je to stvar poslovne politike).

Ali sem torej lahko preveril svoje domneve, če mi tisti, ki trdi, da bi moral to storiti, tega ni omogočil, pa bi mi lahko posredoval vsaj te informacije, ki jih je sedaj javno objavil? Kako naj bi drugače preverjal zakonske določbe glede statusa pošte oz. financiranja kot z vpogledom v zakon, pa mi ni jasno.

Objava: Večer, 8.9.1997.