Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Predlog Vladi Republike Slovenije za prepoved oz. odpravo športnega in kratkočasnega ribolova

Pooblastilo!
27.4.2009

1. V teku je sezona ribolova, tako športnega v celinskih vodah kot prostočasnega na morju.

2. Po informacijah na spletni strani Slovenske turistične organizacije živi v slovenskih vodah 77 vrst sladkovodnih vrst rib, 33 med njimi je trajno zaščitenih, za športni ribolov je zanimivih okoli 20 vrst rib. Vsako leto se v okviru športnega ribolova pobije deset in deset tisoče rib. Tudi na morju se izvaja ribolov. Med drugim gre za športni in rekreacijski ribolov, Zakon o morskem ribištvu oba imenuje s skupnim imenom prostočasni ribolov. Posebna oblika ribolova je sistem “ujemi in spusti”, ki se vedno bolj uveljavlja, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod, in ga promovira Zavod za ribištvo Slovenije. V Sloveniji je kar nekaj tekmovanj v športnem ribolovu.

3. Menimo, da sta športni ribolov in prostočasni ribolov v nasprotju z ustavo RS in Zakonom o zaščiti živali, kar vse obrazlagamo v nadaljevanju.

4. Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo , da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine. Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so pričele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira iz Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja kot smo mi ljudje.

5. Četrti odst. 72. člena ustave RS določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz te ustavne določbe jasno izhaja, da mučenje živali ni dovoljeno, saj sicer ne bi bilo potrebno, da bi zakon urejal varstvo pred mučenjem.

6. Po 4. členu Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je mučenje živali:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

7. V času ribolova mnogo rib hudo in dolgo trpi preden umre. To dokazujejo tudi razne zgodbe ribičev, ki so ujeli velike ribe in so potrebovali mnogo časa, da so jih spravili iz vode na kopno. Ves ta čas je trajal smrtni boj rib, ki so se borile, da bi preživele. Nekaj zgodb v nadaljevanju.

8. „Iz vode sem jo vlekel le pet minut….“, je dejal ribič Davorin Meršak, ko je ujel ščuko velikanko, dolgo 1,28 metra in težko 18,45 kg (Delo, 30.10.2008). „Po kakšnih desetih minutah borbe je bil lepotec na suhem,“ je bilo zapisano v Slovenskih novicah dne 19.9.2008 v zvezi z ulovom kapitalnega amurja, ki je bil dolg 108 cm in je tehtal 14,1 kg. Obe ribi sta se dolgo borili za svoje življenje, vendar nista uspeli. 5 oz. 10 minut je lahko neskončno dolgo, če se živo bitje bori za svoje življenje. Ta čas sta ribi hudo trpeli, saj jima je bila povzročena hujša bolečina in dalj časa trajajoče trpljenje. Hudo sta tudi trpeli, ko sta na kopnem počasi umirali zaradi zadušitve, v kolikor nista bili prej na silo pokončani. Ti dve usodi sta kruti, vendar pa sta še bolj kruti usodi rib, ki sta se borili kar dobrih 30 minut za svoje življenje. V časopisu Delo (11.9.2007) je bila objavljena kratka novica, da sta dva ribiča lovila soma velikana (211 cm dolžine in teže 61 kg) dobre pol ure. V časniku Večer (22.9.2007) pa je bilo zapisano, da sta morala ribiča skočiti celo v vodo, da sta potegnila na kopno soma velikana (250 cm dolžine), boj pa je trajal več kot pol ure. Smrtni boj obeh rib je trajal neskončno dolgo, ribi sta hude bolečine ves ta čas. In še en dogodek. V soboto 9.avgusta se je na Šmartinskem jezeru odvila že tradicionalna celodnevna tekma v lovu plenilk za pokal trgovine Lovec. Tokrat je potekala že 12. zapovrstjo. Največ ribiške sreče je imel tokrat Samo Novak iz Bleda. 1 uro pred koncem tekmovanja mu je v temi prijel velik som (52 kg, 215 cm). Borba z ribo je trajala okoli 20 minut, nato pa je soma s pomočjo še dveh ribičev spravil v čoln. Omenjeni primeri dokazujejo dolgotrajnost trpljenja teh živali, bolečine namreč pomenijo trpljenje živali (10. točka 5. člena ZZZiv).

9. Dr. Tom Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot “vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika” (www.notfishing.net) Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.

10. Pri ribolovu se torej ribam povzročajo hujše poškodbe in dalj časa trajajoče trpljenje. To pa pomeni mučenje živali po 4. členu ZZZiv. Poleg tega lahko gre tudi za surovo ravnanje z živaljo, kar je kaznivo po Kazenskem zakoniku. Zato je ribolov v nasprotju z ZZZiv, pa tudi z ustavo, ki implicitno ne dovoljuje mučenja živali.

11. Lastnik neke restavracije v Rimu je bil kaznovan s približno 700 euri, ker je imel v izložbi razstavljene žive jastoge, ki so bili v ledu (Novice SiOL.net, 3.5.2006). Sodišče je namreč presodilo, da je izpostavljanje jastoga v ledu huda oblika mučenja, saj se ta v tem okolju počasi duši.

12. Ali si kdo želi biti na mestu ribe, ki se bori za svoje življenje in pri tem neznosno trpi? Zakaj ne bi veljalo zlato pravilo tudi v odnosu do rib?

13. V nasprotju z ZZZiv pa je ribolov še zaradi drugih razlogov.

14. Usmrtitve rib so nepotrebne. Ribe ni potrebno loviti za prehrano, saj lahko človek na področju prehrane dobi vse, kar potrebuje za življenje iz rastlinskih virov. Še več. Dokazano je, da so ribe rizični faktor za mnoge bolezni oz. za zdravje ljudi. Vsebujejo namreč t.i. zli holesterin, ki povzroča tveganje za arteriosklerozo in srčni infarkt. Prav tako omega 3-maščobne kisline, ki so v ribah, če se uživajo v prekomernih količinah, zvišuje tveganje nastanka metastaznih tvorb pri obolelih zaradi tumorjev. Zdravniki Univerze v Norwichu dokazujejo, da lahko uživanje rib celo hitreje vodi v smrt. Znanstveniki so preiskali 3114 oseb s predhodnimi poškodbami srca, ki so v velikih količinah uživali omega 3 maščobne kisline in namesto, da bi ozdraveli, so povečano umirali za infarktom. Eskimi so znani kot največji uživalci rib – tudi v svetovnem merilu imajo najvišjo stopnjo osteoporoze. Uživanje rib vodi tudi v zakisanost telesa, kar ustvarja podlago za nastanek raznih bolezni. Mnoge ribe vsebujejo tudi veliko strupov iz okolja, pa tudi živega srebra kot tudi dioksina. Ta zadnji je eden izmed najmočnejših povzročiteljev raka. Slabi imunski sistem, privede pa lahko do poškodb jeter in centralnega živčnega sistema.

15. Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Če so ribe rizični faktor za določene bolezni, ali je uživanje rib v skladu z 2. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju?

16. Po drugi strani pa je ribolov oblika usmrtitve živali, ki je v nasprotju z ZZZiv. Ta namreč v 26. členu določa, da so dovoljeni samo takšni strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki jo usmrtijo v trenutku oz. s predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine. Ribolov ne usmrti ribe v trenutku, niti niso ribe predhodno omamljene, povzročajo se jim bolečine, ki niso potrebne, saj presegajo prag neizogibnosti. Po drugi strani pa je ribolov način usmrtitve živali, ki bi mu težko rekli, da je to strokovni način in postopek usmrtitve živali.

17. ZZZiv v 26. členu določa, da je usmrtitev živali dovoljena, če je:
– takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
– iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
– žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
– to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;
– žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
– rejena za proizvodnjo kož ali krzna;
– rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival;
– izvedena na predpisan način za prehrano ljudi;
– žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
– potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo;
– v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
– izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
– v skladu z 31. členom tega zakona;
– nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov iz 32. člena tega zakona.
Dejstvo je, da pri ribolovu ni izpolnjen nobeden od naštetih pogojev za usmrtitev rib, saj gre za športno oz. prostočasno dejavnost. Zato gre za mučenje živali v smislu zadnjega odstavka tega člena, ki določa, da je usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, mučenje živali.

18. Nerazumljivo je, da mnogi ljudje morijo živa bitja iz športnih oz. kratkočasnih nagibov. Ali ne gre za slo po morjenju? Ali ni ta ribolov izraz najglobljih negativnih čustev, mogoče celo sadizem, ko nekdo uživa ob trpljenju drugih živih bitij. Ali ne gre za patologijo človekove duševnosti? Kako klavrno je pogledati časopise, kjer se bohoti kakšen ribič z veliko ribo, ki jo je privlekel na kopno po hudem boju, po boju, kjer se je riba borila za svoje življenje, ribič pa za svojo trofejo. Neskončne minute je trajal boj ribe za življenje, neskončne minute je trajal smrtni boj nedolžnega živega bitja, neskončne minute je trajalo nepredstavljivo trpljenje zaradi človekove sle po ubijanju. Kako neetična so ribiška tekmovanja, kjer ribiči na očeh javnosti povzročajo živim bitjem grozljive bolečine in s tem trpljenje in samo za to, da dobijo neko nagrado.

19. Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti, je zapisano v 3. členu ZZZiv. Ali obstaja kakšen utemeljen razlog za športni oz. kratkočasni ribolov? Ni ga videti.

20. Kot tudi ni videti nobenega utemeljenega razloga za ribolov po sistemu „ujemi in spusti“. Tudi ta način ribolova je v nasprotju z ZZZiv, saj ta v 4. členu kot mučenje opredeljuje tudi ravnanje, ki škodi zdravju živali. Riba, ki se jo sprva ulovi in nato spusti, je hudo poškodovana, kar škodi njenemu zdravju, razen tega pa riba zaradi tega močno trpi, ker ima hude bolečine. To pa je klasično mučenje živali iz 4. člena ZZZiv, istočasno pa so podani tudi znaki kaznivega dejanja mučenja živali po Kazenskem zakoniku.

21. Ribolov za družbo ne more imeti koristnih posledic, kajti koristna je lahko samo tista posledica, ki je koristna za vse dele družbe oz. vsaj za večino. Namerno jemanje življenja zaradi egoističnih namenov ne more imeti za pozitivnih oz. koristnih posledic, kajti ubijanje je uničevanje in ne ohranjanje. Ker je država po 5. členu ustave dolžna skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, ribolov pa je uničevanje in ne ohranjanje, je jasno, da bi država morala prepovedati oz. odpraviti ribolov. Kar seješ, to žanješ, velja tudi pri ribolovu.

22. Zaščita živali po ZZZiv je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali (2. člen ZZZiv).

23. Zaščita živali je torej tudi dolžnost Vlade RS. Zato Vladi RS predlagamo, da v okviru svojih pristojnosti stori vse, da se odpravi športni ribolov na celinskih vodah in kratkočasni ribolov v morskih vodah, predvsem pa, da pripravi spremembe predpisov, ki urejajo to področje in jih posreduje v sprejem pristojnim organom, npr. Državnem zboru RS oz. sama sprejme ustrezne spremembe predpisov, ki so v njeni pristojnosti.

24. Ta poziv je potrebno smatrati kot peticijo v smislu 45. člena ustave. Vaš odgovor pričakujemo v zakonitem roku.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice