Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA

Poziv Vladi Republike Slovenije za izboljšanje financiranja društev, ki delujejo na področju zaščite živali

11.3.2009
Pooblastilo!

Spoštovani!

Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite postavlja celo ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet poseben zakon, Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja.

V Sloveniji je mnogo društev, ki delujejo na področju zaščite živali. Ta društva opravljajo pomembne naloge na tem področju, saj so po Zakonu o zaščiti živali dolžne zaščiti živali, to je njihovo življenje, zdravje in dobro počutje (1. in 2. člen). Nekatera društva se ukvarjajo s pomočjo zapuščenim živalim, druga se borijo za živali oz. njihovo zaščito na drugih področjih (poskusi na živalih, krzno, klavnice, lov, cirkusi, prevozi, …). Njihovo delo je zelo pomembno, saj so živali še vedno zelo zapostavljene in mnogokrat hudo trpijo oz. so mučene. Društva so na tem področju v veliko pomoč državi (tudi lokalnim skupnostim), v pristojnost katerih spada problematika živali. Nekatera društva imajo tudi status društva, ki deluje v javnem interesu, kar daje zaščiti živali še dodatno težo.

Praktično vsa ali pa vsaj večina od njih se otepa s finančimi težavami, saj je za resno delovanje potrebno kar nekaj sredstev. Večina društev je odvisna v glavnem od prostovoljnih prispevkov oz. donacij, manjši delež pa društva pridobivajo iz drugih virov. Zato društva iščejo tudi druge vire financiranja svoje dejavnosti.

Eden izmed mogočih virov financiranja bi bil uvedba Tedna zaščite živali po vzoru Tedna rdečega križa oz. Tedna solidarnosti ali Tedna požarne varnosti. V tem času, ta pa bil dvakrat letno, enkrat spomladi (npr. v tednu, ko je dan zemlje) in enkrat jeseni (npr. v prvem tednu oktobra, ko je svetovni dan zaščite živali) bi posamezniki in organizacije dolžne prilepiti doplačilno znamko v določeni vrednosti, mogoče enako kot pri Rdečem križu (0,10 EUR) ali pri Tednu požarne varnosti (0,11 EUR), na vsako poštno pošiljko v notranjem in mednarodnem prometu, potniki pa bi plačevali enak prispevek na vsako vozovnico v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu. Tako zbrana sredstva bi se razdelila po določenem ključu oz. vnaprej določenimi kriteriji med društva, ki delujejo na področju zaščite živali.

Da bi se realiziral ta predlog, ni potrebno mnogo dela. Potrebno je spremeniti Zakon o zašćiti živali in vanj vnesti podobno določbo glede vsega tega kot je to npr. v Zakonu o rdečem križu. Višino prispevka, način in čas obračunavanja in plačevanja ter kriterije delitve sredstev bi določila vlada. Doplačilna znamka prebivalstva oz. organizacij ne bi bistveno obremenila, bi pa pomenila pomemben vir sredstev za delovanje društev na področju zaščite živali. Z omenjenimi sredstvi bi lahko za živali mnogo naredili. Pomoč države v predlaganem smislu bi bila zelo dragocena.

Eden izmed način, kako bi lahko država še pomagala društvom, ki delujejo na področju zaščite živali je tudi ta, da bi jih oprostila plačila upravne in sodne takse, v kolikor se pojavijo v upravnih in sodnih zadevah, pa bi morala plačati to takso. Delno je to že urejeno v Zakonu o upravnih taksah (24. člen), kjer je določeno, da društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu, ne plačujejo upravne takse za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu oz. da društva ne plačujejo upravne takse za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa društva v javnem interesu. To taksno oprostitev bi bilo razširiti na vsa društva, ki delujejo na področju zaščite živali, podobno kot to velja npr. za dobrodelne organizacije, seveda pa samo za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem zaščite živali. Podobno bi bilo v sodnih postopkih (pravdni, upravni spor, …), kjer bi bila društva, ki delujejo na področju zaščite živali oproščene plačila sodnih taks, kot to recimo po 10. členu ZST-1 velja za humanitarne organizacije. Sredstva, ki bi jih s tem izgubil proračun, bi bila zelo majhna, za društva pa bi bil lahko to pomemben prihranek, ki bi bil nato usmerjen dejavnost zaščite živali. Da bi bila društva oproščena plačila sodnih taks, bi bilo mogoče urediti kar s spremembo Zakona o zaščiti živali v smislu 5. odstavka 10. člena ZST-1, mogoče bi bilo tako urediti tudi za oprostitev upravnih taks, v nasprotnem primeru pa bi se spremenil Zakon o upravnih taksah. V vsakem primeru gre za zelo majhne zakonske spremembe, ki bi lahko bile sprejete zelo hitro in na enostaven način. Delo uprave in drugih državnih organov to ne bi bistveno obremenilo.

Na podlagi vsega navedenega vas pozivamo, da našo vlogo preučite, ji ugodite in začnete s postopkom za realizacijo predlaganega.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice