Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA

Poziv Vladi Republike Slovenije za izboljšanje položaja živali

30.11.2008
Pooblastilo!

Spoštovani!

1. Za začetek vam čestitamo k izvolitvi v Državnem zboru Republike Slovenije.

2. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je društvo, ki se bori za boljši položaj živali. Namen in cilji društva so prizadevanja za zaščito živali, v okviru tega pa tudi skrb za uveljavljanje pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in predpisih ter v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil. Društvo deluje tudi na področju varstva okolja in ohranjanja narave.

3. Leta 1999 je bil sprejet zakon o zaščiti živali. Ta naj bi ščitil živali, vsaj takšen je naslov zakona. Zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja. Čeprav naj bi zakon zaščitil živali, pa je praksa drugačna. Položaj živali je katastrofalen. Vsakomur, ki pogleda malo globlje lahko vidi, da zakon živali v bistvu ne ščiti, kot to izhaja iz naslova živali, temveč ščiti obstoječi odnos človek-živali. Ta odnos bi lahko primerjali z odnos sužnjelastnik in suženj. Seveda ima zakon o zaščiti živali nekaj določb, ki so v korist živali, vendar pa je bistveno premalo za 21. stoletje. Celoten zakon bolj ali manj legalizira nasilje, ki ga vrši družba nad živalmi.

4. Čeprav naj bi zakon zaščitil življenje živali, kar je mogoče razumeti tudi tako, da zakon v osnovi stoji na stališču, da živalim pripada življenje do naravne smrti, pa letno v Sloveniji zakoljejo okoli 30 milijonov živali, v gozdovih pa jih lovci pobijejo kakšnih 100.000. Več tisoč se je pobije tudi v poskusnih laboratorijih. Torej, življenje teh živali ni bilo zaščiteno, saj so bile zaklane oz. drugače pobite, večina od njih še celo kot otrok. Kar je za Slovenijo še posebej obremenjujoče. V Sloveniji tečejo potoki krvi nedolžnih živih bitij. Še vedno trajajo tudi surovi komercialni prevozi živali.

5. Zakon o zaščiti živali bi moral biti v skladu z ustavo. Ta v 72. členu določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz omenjenega je jasno razvidno, da ustava ne dopušča mučenja živali, saj sicer ne bi pooblaščala zakona, da zavaruje živali pred mučenjem. Zato bi moral zakon o zaščiti živali dosledno zaščiti vse živali pred mučenjem. Vendar zakon tega ni storil. To je potrebno čimprej popraviti.

6. Kot mučenje živali se po zakonu o zaščiti živali šteje tudi nepotrebna usmrtitev živali, seveda to izhaja tudi ustavnega načela pravne države. Živimo v 21. stoletju. Zato se postavi vprašanje, katera usmrtitev živali je še sploh potrebna. Mogoče za prehrano ljudi? Nikakor ne, saj lahko človek vso potrebno hrano pridobi iz rastlin, kar je že dolgo tudi znanstveno dokazano. Ali je usmrtitev živali potrebna, da ljudje uživajo v mesni prehrani. Nikakor ne, saj neko bitje v 21. stoletju ne more biti ubito za to, da bo nekdo v tem užival. In tako naprej.

7. Ali je potrebno, da se lovi živali? Nikakor ne, kajti lov je hud poseg v naravo in v naravi povzroča veliko nestabilnost in nered ter zelo negativno vpliva na naravno ravnovesje. Če lovci pobijejo kakšnih 20.000 srn na leto in jih odvzamejo iz narave, koliko hrane je manj za druge živali. Če pobijejo več tisoč lisic in jih odvzamejo iz narave, koliko manj hrane je za druge živali. In tako naprej. Lov pomeni hud poseg v naravno ravnovesje in je zato zelo škodljiv. Seveda pa je že dolgo znano, in tudi znanstveno dokazano, da narava lahko sama poskrbi za naravno ravnovesje in da lov sploh ni potreben s tega vidika. Nasprotno, posledica lova je, da se rodi več živali, kot bi se jih, če ga ne bi bilo, saj se vrsta brani pred izumrtjem, kar zanjo predstavlja lov, s povečanim številom rojstev. Seveda lahko narava poskrbi za naravno ravnovesje tudi v urbanih področjih, kar po mnenju lovcev ni mogoče. Dokaz za to je npr. kanton Ženeva, kjer lova ni že več kot 30 let in ni kakšnega posebnega problema s številčnostjo živali. Kdo si želi, da bi ga ustrelili v gozdu? Kdo si želi, da bi moral ure in ure umirati v hudem trpljenju, ker lovčev strel ni bil smrten. In podobno.

8. Posebej nerazumljivo s stališča ustave, ki ne dopušča mučenja živali, so poskusi na živalih, ki jih omogoča zakon o zaščiti živali. Nerazumljivo je, da lahko zakon o zaščiti živali tako krši ustavo in dopušča poskuse na živalih, ki so nesporno mučenje živali. S pravnimi “akrobacijami” ni mogoče iz mučenja živali napraviti nemučenje živali. Mučenje je, ne glede na to, kako je to v predpisu opredeljeno. Absurdnost poskusov na živalih je mogoče dobro videti na naslednjem primeru: Veliko število poskusov na živalih se opravi v farmaciji za potrebe proizvodnje zdravil za ljudi. Iščejo se zdravila, s katerimi bi se pozdravile bolezni, ki jih povzroča npr. meso. Civilizacijske bolezni, ki jih povzroča meso, so v porastu. Tako živali umirajo, ko jih mučijo pri poskusih na živalih, ko se iščejo zdravila za zdravljenje ravno tistih bolezni, ki jih povzroča meso, umirajo pa tudi, ko jih koljejo za prehrano ljudi. Če ne bi bilo uživanja mesa, ne bi bilo toliko bolezni, in poskusov na živalih za testiranje zdravil bolj ali manj ne bi bilo potrebnih. Živali so tako žrtve dvakrat, prvič, ko jih usmrtijo za prehrano in drugič, ko na njih delajo poskuse, da bi našli zdravila, s katerimi bi pozdravili bolezni, ki so posledica usmrtitev živali za potrebe prehrane. Poleg tega pa je že dolgo znano, da rezultatov, pridobljenih pri poskusih na živalih, ni mogoče prenašati na ljudi.

9. Ali je v javnem interesu, da se usmrtijo živali za prehrano ljudi, če meso:
• povzroča mnoge civilizacijske bolezni, zaradi katerih po nepotrebnem trpijo in umirajo ljudje
• preko živinoreje hudo onesnažuje okolje
• preko živinoreje deluje zelo negativno na podnebje, saj ima več emisij toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet, gledano globalno.
Naš odgovor je jasen. To ni v javnem interesu, niti ne more biti v javno korist. Tako ne more biti to v korist Slovenije. Živinoreja je v javno izgubo in ne korist, saj so negativne posledice bistveno večje kot pozitivno pri tem, če je tu sploh kaj pozitivnega. Dejstvo je, da pomeni živinoreja hudo breme za celotno družbo, tako v finančnem, etičnem, okoljskem, zdravstvenem vidiku. Vprašanje je, katera dejavnost je za družbo še bolj škodljiva kot živinoreja. Zato je preusmeritev živinoreje v nekaj drugega življenjskega pomena za družbo. V tej preusmeritvi mora država čimprej narediti plan prestrukturiranja in zagotoviti finančna sredstva, tako da ne bo nihče, ki je sedaj odvisen od živinoreje kot gospodarske dejavnosti na slabšem. V tem primeru namreč ljudje ne bodo imeli utemeljenega razloga nasprotovati odpravi klavnic oz. živinoreji za prehrano ljudi.

10. Ali so še vedno v javnem interesu cirkusi, kasaške in druge konjske dirke ter podobne prireditve. Po našem ne. V 21. stoletju takšne dejavnosti ne morejo imeti mesta, saj so neetične in pomenijo zlorabo živali. Vsi cilji teh prireditev se lahko dosežejo na drug način, brez uporabe živali. Ali veste, da zakon o zaščiti živali prepoveduje udarjanje živali in da na kasaških dirkah bičajo konje, ker to dovoljuje kasaški pravilnik, ki ga je potrdila celo neka komisija, ki jo je imenovala država. Znano je tudi, da je med 80 in 90 % tekmovalnih konj bolnih, saj imajo čir na želodcu. Uporaba bolnih konj je po 15. členu zakona o zaščiti živali prepovedana. Ali pristojni organi zaščitijo konje pred bičanjem in prepovedo dirke bolnih konjev?

11. Problemov je še mnogo. Npr. nerazumljivo je, da lahko zakonito za domačo uporabo za prehrano odseče človek kuri glavo, ne bi jo bilo potrebno prej omamiti. Pa je to omamljanje mogoče. In eno izmed načel zakona o zaščiti živali je, da je potrebno pred zakolom poskrbeti, da bo živalim prihranjeno vse trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti. Zakaj tudi za perutnino in kunce ne velja, da jih je potrebno pred zakolom omamiti in jim tako prihraniti hudo trpljenje, če se jih že zakolje. Si zamislite, da bi članu vlade nekdo odsekal glavo, pa ta minister ne bi bil prej omamljen. Si zamislite trpljenje kure, ko se ji odseče glava. In tudi trpljenje pred tem, saj živali čutijo, kaj se jim približuje. Ali ni to zelo nizkotno, nevredno Slovenije oz. današnjega časa? Ali je takšno ravnanje za dobrobit Slovenije? Ali je mogoče doseči blaginjo Slovenije na takšen način? Po našem ne. In ministri so v smislu 104. člena ustave prisegli, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije.

12. Zakon o zaščiti živali bo potrebno temeljito novelirati, najbolje sprejeti novega. Živalim je potrebno priznati njihove pravice, predvsem pravico do dostojanstva in življenja, primernega njihovi vrsti. Jasno je, da jim je potrebno postaviti tudi zastopnika, ki bo njihove pravice uveljavljal, če bo kršene, saj živali po naravi stvari tega same ne morejo storiti. Seveda mora imeti takšen zastopnik, ki jih mora biti več, saj je zelo veliko kršitev legitimnih upravičenj živali, pooblastila, ki mu jih daje zakon. Samo v tem primeru lahko gre za učinkovito varstvo živali oz. njihovih pravic.

13. Zakon o zaščiti živali, ali pa kakšen drug zakon, bi moral urediti ugovor vesti ubijanju in mučenju živali. Dejstvo je, da morajo nekateri ljudje ali trpeti ubijanje oz. mučenje živali ali pa pri tem celo osebno tako ali drugače sodelovati, pa so proti temu iz različnih razlogov, npr. verskih ali drugih. To posega v njihovo svobodo vesti iz 41. člena ustave, zato morajo imeti ugovor vesti v smislu 46. člena ustave. Tu je npr. mišljen ugovor vesti na področju lova, ko morajo lastniki zemljišč trpeti, da na njihovem zemljišču, dobesedno pred njihovimi očmi, lovci morijo živail. Evropsko sodišče za človekove pravice je že razsodilo, da je v nasprotju s človekovimi pravicami, če mora lastnik dopuščati lov na svojem zemljišču. Podobno je npr. pri poskusih na živalih, ko morajo zaposleni sodelovati pri mučenju živali ali v okviru študija na visokošolskih zavodih v smislu 22. člena zakona o zaščiti živali.

14. Novi zakon o zaščiti živali bi moral temeljiti na zlatem pravilu, ki se glasi: Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. To bi moralo biti vodilo pri pisanju določb zakona. V sedanjem času je etika vedno bolj pomembna v družbenem življenju. Zlato pravilo se mora uporabiti tudi v našem odnosu do živali. Živali si to zaslužijo. Seveda pa tudi ljudje, kajti na mnoge ljudi takšen negativni odnos do živali, njihovo neizmerno trpljenje deluje zelo negativno. Mnogim ljudem takšno trpljenje živali posega v duševno celovitost in jim povzroča duševne bolečine in nelagodje. To pa je protiustaven poseg v njihovo ustavno pravico do nedotakljivosti duševne celovitosti (35. člen), krni pa tudi njihovo dostojanstvo (34. člen).

15. Kar seješ, to žanješ. To je eno izmed bistvenih zakonitosti, ki velja v naravi. To tudi pomeni, da če gre živalim dobro, bo šlo dobro tudi ljudem. To je dobro vidno v primeru živinoreje: živali umirajo, umirajo ljudje, narava, podnebje. Če bi bili ljudje vegetarijanci oz. še bolje vegani, ne bi imeli uničenega okolja, negativnih klimatskih sprememb, ali pa vsaj bistveno manj in mnogih civilizacijskih bolezni. Živali bi živele, živel bi tudi človek. Sedaj je že jasno vidno, da si človek, s tem ko koplje jamo živalim, koplje tudi sebi. Tega ni mogoče več zanikati.

16. Človekov odnos do živali je zelo nasilen. To je potrebno v dobro vseh nas čimprej spremeniti. Čimprej je potrebno sprejeti nov zakon o zaščiti živali in posledično nove podzakonske akte s tega področja.

17. Potrebno pa bi bilo ustanoviti tudi samostojen in neodvisen organ, ki bi deloval za zaščito živali in bi imel zakonska pooblastila. Sedaj sicer obstaja strokovni svet za zaščito živali v smislu 37. člena zakona o zaščiti živali, vendar pa to ni dovolj, saj je položaj živali kljub temu zelo slab. Potrebno je ustanoviti svet za živali, ki bo sestavljen iz ljudi, ki jim živali ne bodo objekt, temveč subjekt in ki bodo obravnavali položaj živali celovito in ne samo v smislu stroke. V tem svetu morajo imeti večino prijatelji živali in ne tisti, ki se z živalmi ukvarjajo poklicno, kot npr. veterinarji, medicinci, farmacevti in podobno, kot jo imajo sedaj v že omenjenem strokovnem svetu. Večina teh namreč uporablja živali bolj ali manj kot osnovno sredstvo.

18. Spoznanja o živalih se izjemno hitro množijo. Sedaj znanstveniki ugotavljajo, da imajo tudi živali svojo osebnost. Vedno več raziskav dokazuje inteligenco živali. Mnogi dogodki dokazujejo izjemno nesebičnost živali. Moralno vedenje živali je na zelo visokem nivoju. V mnogočem je človek za živalmi. Mišljenje, da je živali stroj, je že zdavnaj preseženo. Zato je potrebno, da vsem tem spoznanjem, ki nam jih prinaša znanost, prilagodimo tudi pravne predpise in naše ravnanje do živali. Nasilje do živali se mora nehati. Sicer pa je po 63. členu ustave protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju. Če je že spodbujanje protiustavno, je tudi samo nasilje protiustavno. Tudi do živali. To je še eden razlog protiustavnosti večine določb sedanjega zakona o zaščiti živali, predvsem pa duha zakona, ki živali še smatra kot osnovno sredstvo te družbe.

19. V Sloveniji obstaja mnogo društev, ki deluje na področju zaščite živali. Bolj ali manj se vsa ta društva srečujejo s finančnimi težavami. Zato bi bilo potrebno, da bi ta društva dobila več sredstev iz državnega proračuna, saj opravljajo dejavnost, ki je nesporno v javnem interesu. Ker je državni proračun težak na letni ravni slabih 10 milijard EUR, večja sredstva za društva ne bi smela biti kakšen poseben problem.

21. Spoštovani ministri! Urediti položaj živali v naši družbi je eden izmed bistvenih nalog vseh nas. Zato Vas ozivamo, da k tej problematiki pristopite državotvorno, saj blaginje države in njenih državljanov brez blaginje živali ni mogoče izgraditi.

21. Ta poziv je potrebno smatrati kot peticijo v smislu 45. člena ustave. Vaš odgovor pričakujemo v zakonitem roku.

Hvala in lep pozdrav.