Obvestilo o sumu nepravilnih ravnanj z živalmi na dveh razstavah

Veterinarska uprava RS
OU Celje
Ljubljanjska 1a
3000 Celje

Obvestilo o sumu nepravilnih ravnanj z živalmi na razstavah

Priloga:
– Pooblastilo
– DVD

 

1. V času od 21. do 23.10.2009 je bila v PTC CELEIAPARK, Celje, Aškerčeva ulica 14 razstava eksotičnih živali. Na njej so sodelovale različne živali, kot npr. kače, kuščarji, želve, pajki in drugi. Glede same prireditve je bilo izdano dovoljenje UE Celje št. 215-297/2009 z dne 20.10.2009.

2. V tem dovoljenju je bilo določeno, da mora organizator onemogočiti pobeg živali in direktni kontakt z obiskovalci. Pri ogledu razstave smo ugotovili, da temu ni bilo tako, saj je bila velika kača med obiskovalci in so jo ti lahko celo otipavali. Ena oseba si jo je dala okoli vratu, ena pa celo pod obleko in je bila kača nekaj časa zaprta oz. ovita okoli telesa te osebe pod njeno obleko. V tem pogledu je bilo kršeno dovoljenje UE Celje in sicer v 4. točki izreka. Poleg tega je oseba, ki si je kačo dala pod obleko, z njo surovo ravnala, saj jo je vlekla, ko se je ta zagozdila na klopi. Poleg tega so bile velike kače v majhnih kletkah in se niso mogle niti v redu “iztegniti”, kača, ki je morala pod prisilo pod obleko neke ženske, pa sigurno ni imela dovolj prostora v smislu bivalnih razmer. Vse to je razvidno iz priloženega videa z naslovom VURS kaca obiskovalci.

3. Mnoge živali so bile na razstavi vznemirjene. Tako velja to za želvo, ki ves čas ogleda plavala ob robu bivalnega prostora in na ta način jasno pokazala, da želi na svobodo. To je razvidno iz videa VURS Zelva. To je veljalo tudi za kuščarja, ki je s svojim obnašanjem pokazal, da ne želi biti v suženstvu (video VURS kušcar). Očitno je, da so živali imele premalo bivalnega prostora v smislu prve točke 4. člena Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Ta določba omenjene odrebe velja ne glede na 7. člen te odredbe, saj morajo živali v vsakem primeru, ne glede na to, če gre za razstavo, imeti v smislu 7. člena ZZZiv dovolj prostora, da se lahko svobodno gibljejo, seveda gleda na pogoje iz omenjenega člena.

4. V zgoraj omenjenem dovoljenju je sicer navedeno (4. točka izreka), da se lahko minimalni pogoji bivalnih razmer prilagodijo danim možnostim, vendar pa je ta določba izreka presplošna in s tem pomanjkljiva, saj bi moral VURS točno določiti mimimalne bivalne pogoje za to razstavo. Določitev mimimalnih bivalnih pogojev ni mogoče prepustiti organizatorju, temveč je to naloga tistega, ki izda soglasje v smislu Zakona o veterinarskih merilih skladnosti. Samo tako se lahko ta odločba oz. dovoljenje izvrši.

5. Med 23. in 31. oktobrom 2009 je bila … razstava malih živali in tropski park.

6. Tudi na tej prireditvi je bilo po našem mnenju nekaj nepravilnosti glede zaščite živali. Na razstavi so bili tudi krokodili. V vodnem delu bivalnega prostora je bilo v času ogleda več krokodilov, tako velikih kot majhnih. Celoten vodni del je bil v bistvu poln krokodilov, tako da ti kot posamezniki niso imeli na razpolago dovolj prostora za realizacijo svobode gibanja, ki jim jo garantira 7. člen ZZZiv. To je razvidno iz videa VURS Krokodili SK. Iz videa VURS Kuscarji SK pa je razvidno, da je bilo na zelo malem prostoru tudi večje število kuščarjev tako, da so hodili že skoraj drug po drugem. Tudi oni niso imeli dovolj prostora za realizacijo svobode gibanja, ki jim jo garantira 7. člen ZZZiv. Mogoče je, da so imeli še kje drugje prostor, toda tam to ni bilo vidno.

7. V bližini kuščarjev se je nahajal tigrasti piton. Kot je razvidno iz slike na videu VURS Tigrasti piton SK, gre za zelo veliko kačo, ki meri v dolžino več metrov. Ne glede na takšno velikost, pa je bila kača v zelo majhnem prostoru. V tem prostoru, ki je glede na velikost kačo zelo mali, kača ni imela dovolj prostora za svobodo gibanja, ki ji pripada v smislu 7. člena ZZZiv. Verjetno je morala biti ves čas bolj ali manj zvita.

8. Na razstavi je bilo tudi večje število zajcev. Večina od njih ni imela zagotovljene vode, kot je to razvidno iz videa VURS Zajci brez vode SK. Vodo morajo imeti ves čas na razpolago, da jo lahko pijejo ko so žejni. Sicer gre za krštev dobrega počutja živali in tudi za ravnanje v nasprotju s prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.

9. Na razstavi so bili tudi konji. Med njimi je bil tudi pony za jahanje. Ko ga niso jahali, je bil privezan ob ograjo. Kot je razvidno iz videa VURS Pony privezan SK, je bil privezan na ograjo z zelo kratko vrvjo. S tem pa ta žival ni imela dovolj prostora, glede na privez, za svoje potrebe. Vprašanje je, ali je ta žival imela na voljo dovolj prostora, da ni po nepotrebnem trpela?

10. Zaščita živali v smislu 2. člena Zakona o zaščiti živali je dolžnost vseh subjektov, ki so v kakršnem koli odnosu do živali, tako tudi naslovnega organa, Društva za osvoboditev živali in njihove pravice in drugih.

11. Po 42. členu Zakona o zaščiti živali društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

12. Menimo, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za doseganje človekovih želja, v glavnem nepotrebnih, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali nekaj več, in to nekaj več je osebnost, pravijo. In od kdaj imajo živali osebnost: od dneva, ko so to ugotovili znanstveniki ali že ves čas? Razstave živali v principu niso potrebne, saj se da namen prireditve doseči tudi drugače: namesto živih živali bi bile slike ali pa bi se prikazovali kakšni filmi o lepoti, inteligenci in drugih izjemnih lastnostih živali. Dejstvo, da se jih tretira kot razstavni eksponat, pa po našem mnenju krši njihovo dostojanstvo. Razstavljajo se lahko samo stvari in ne živa bitja.

13. Kot smo že navedli, menimo, da razstave živali niso potrebne. Po našem mnenju je potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja do živali potrebno presojati izključno glede na potrebe in interese same živali. Potrebnost nekega ravnanja do živali ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč samo skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv),kar je odgovornost človeka. Menimo tudi, da se tudi besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv lahko tolmači samo skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno za živali, do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali.

14. Ob vsem tem bi navedli še mnenje znanega slovenskega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je o razstavah psov v reviji Moj pes (12/06, str. 4) navedel:
»Zdajšnje razstave čedalje bolj postajajo nekakšno sejmišče, kjer lahko kupimo vse za svoje hišne ljubljence, psi v ocenjevalnih krogih in ob njih pa so bolj ali manj v ozadju. Mnogi kot pozabljeni čemijo v kovinskih ali drugačnih kletkah, so privezani ali pa jih pustijo kar v avtomobilu (tudi ob zelo visokih in zelo nizkih zunanjih temperaturah), med tem ko skrbniki nekje klepetajo, sedijo v gostilni ali počnejo kdove kaj. Zato nekateri, še zlasti varstveniki živali upravičeno menijo, da so razstave za pse zgolj oblika mučenja, psi pa postajajo marionete vse bolj grotesknega človekovega okusa. Ali so torej razstave sploh še potrebne?« Če torej sledimo kinologu Jožetu Vidicu, ali je lahko sporna razstava psov mučenje živali?

15. Ali ne velja to, kar je Jože Vidic, dr. vet. med., izjavil glede razstav psov, smiselno tudi za razstave drugih živali? Po našem vsekakor. Dejstvo je, da na razstavah živali ne morejo imeti dobrega počutja. Mnoge so namreč zelo vznemirjene, mnoge je strah, saj so mogoče prvič v takšni situaciji. Mnoge so v bistveno manjših bivalnih razmerah kot pa so takrat, ko ni razstave. Na razstavah je tudi večinoma velik hrup, saj je mnogo ljudi, razen tega pa se vrti tudi glasba, kot je bilo to v Slovenjskih Konjicah. Zato je jasno, da živali ne morejo imeti dobrega počutja na takšnih dogodkih. Če pa jim ni zagotovljeno dobro počutje, pa niso spoštovana določila predpisov o zaščiti živali.

16. Na podlagi navedenega predlagamo, da izpeljete ustrezne postopke, če so podani pogoji zanje, nas pa o svojih ukrepih oz. neukrepih obvestite v zakonitem roku.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Share This Post