Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 LJUBLJANA

Predlog za spremembo Pravilnika o načinih usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, živali, ki se jih redi za proizvodnjo krzna, ter odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v odpadkih iz valilnice

31.10.2009
Poslano po elektronski poti!
Pooblastilo!

Spoštovani g. minister!

1. V letu 2003 je bil izdan Pravilnik o načinih usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, živali, ki se jih redi za proizvodnjo krzna, ter odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v odpadkih iz valilnice (Uradni list RS, št. 63/2003, v nadaljevanju tudi pravilnik). Ta je predpisal načine usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, živali, ki se jih redi za proizvodnjo krzna ter odvečnih piščancev in zarodkov iz valilnice, z namenom, da se pri tem zagotovi tudi ustrezna zaščita živali.

2. Menimo, da je prej omenjeni predpis deloma v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali in to tudi iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

3. Zakon o zaščiti živali v 26. členu določa, da je usmrtitev živali dovoljena, če je:
– takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
– iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
– žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
– to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;
– žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
– rejena za proizvodnjo kož ali krzna;
– rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival;
– izvedena na predpisan način za prehrano ljudi;
– žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
– potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo;
– v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
– izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
– v skladu z 31. členom tega zakona;
– nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov iz 32. člena tega zakona.

4. Iz prejšnje določbe je razvidno, da zakon ne dovoljuje usmrtitve odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v odpadkih iz valilnice. Zato se teh živali ne sme usmrtiti. Te živali lahko živijo naprej in jim je zato potrebno zagotoviti vse pogoje za življenje kot to velja za ostale živali in kot to izhaja iz predpisov s področja zaščite živali. To smiselno velja tudi za zarodke v odpadkih iz valilnice, saj so ti, kot to izhaja iz pravilnika, živi oz. so živa bitja, sicer jih ne bi bilo potrebno usmrtiti.

5. Omenjeni pravilnik je torej v tem delu nezakonit, saj dovoljuje usmrtitev živali izven primerov, ki jih prepisuje ZZZiv. »Odvečne« enodnevne piščance in zarodke je potrebno pustiti pri življenju in zanje poskrbeti v skladu s predpisi. Kako je lahko živali odvečna? Kako je lahko živo bitje odvečno?

6. Nerazumljivo je, kako je mogoče žive zarodke dati med odpadke iz valilnic. Živo bitje se tretira kot odpadek in se v vrže v smeti. To ne krši samo dostojanstva živali, temveč tudi ljudi. Gre za nerazumno potezo, potezo nevredno 21. stoletja in nevredno slovenske ustave, ki v 72. členu postavlja temelje zaščite živali, saj določa, da zakon določi zaščito živali pred mučenjem. Iz tega jasno in logično izhaja, da mučenje živali ni dopustno. Vreči žive zarodke živali v smeti pomeni mučenje živali, saj živali pri tem trpijo.

7. V 2. odstavku 1. člena Pravilnika o načinih usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, živali, ki se jih redi za proizvodnjo krzna, ter odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v odpadkih iz valilnice je med drugim določeno, da je usmrtitev iz veterinarskih razlogov usmrtitev, ki jo je potrebno izvesti skladno s predpisi o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih bolezni. To pa ni v skladu s prvo alinejo že omenjenega 26. člena ZZZiv, ki govori o preprečevanju in zatiranju določenih kužnih bolezni. Po ZZZiv je torej dovoljena usmrtitev zaradi preprečevanja in zatiranja določenih kužnih bolezni, ne pa tudi usmrtitev zaradi ugotavljanja določenih kužnih bolezni, o čemer govori omenjeni 2. odstavek. Zato usmrtitev zaradi ugotavljanja določenih kužnih bolezni, kar dovoljuje pravilnik, ni v skladu s prvo alinejo 26. člena ZZZiv. Tako je v tem delu pravilnik nezakonit.

8. Ob vsem se v zvezi z omenjenim primerom ne moremo načuditi dejstvu, da še obstajajo pravni akti, ki jim je bistvo ubijanje živih bitij. In to kljub dejstvu, da ustava ne omogoča mučenja živali, kamor vsekakor spada tudi nepotrebno ubijanje živali. Namesto, da bi spoštovali živali, jim pomagali, nek državni organ odreja ubijanje živih bitij in predpisuje načine ubijanja. Živimo v 21. stoletju in je že skrajni čas, da se to čimprej neha. Živalim je potrebno dati mesto, ki jim ga je namenila narava. Nerazumljivo je, da še vedno obstaja komercialna masovna živinoreja, ki dokazano uničuje živali, ljudi in naravo. Ta živinoreja je največji posamični uničevalec zemlje in narave, zelo pa škodi tudi ljudem, saj je meso, kot proizvod živinoreje, pa tudi mleko in jajca, rizični faktor za mnogo civilizacijskih bolezni. Te bolezni ne uničujejo samo ljudi, temveč so tudi veliko breme za javne finance. Če ne bi bilo živinorejskih farm, je veliko vprašanje, če bi sedaj imeli prašičjo oz. novo gripo.

9. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite, kot že navedeno, postavlja ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z zakonom, kar seveda velja tudi za predpise s področja zaščite živali in tako tudi za predmetni pravilnik.

10. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

11. Ob vsem tem tudi menimo, da je potrebnost ali nepotrebnost nekega ravnanja do živali potrebno presojati izključno glede na potrebe in interese same živali. Potrebnost nekega ravnanja do živali ni mogoče gledati skozi lupo človeka, temveč samo skozi interese oz. potrebe živali. To namreč izhaja iz temeljne premise zaščite živali, to pa je zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv). Menimo tudi, da se tudi besedna zveza »utemeljenega razloga« iz 3. člena ZZZiv lahko tolmači samo skozi interese in potrebe živali in ne skozi interese ljudi. To pa pomeni, da je nekaj, kar je želja ali interes človeka, ni pa potrebno za živali, ni pa tudi življenjsko nujno za ljudi, do živali prepovedano, razen če seveda ne gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali. To velja tako na splošno, kot tudi v vsakem posameznem primeru.

12. Menimo tudi, da živali ne morejo biti neke vrste osnovno sredstvo za doseganje človekovih želja, v glavnem nepotrebnih, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in niso stvari. Sedaj znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali nekaj več, in to nekaj več je osebnost, pravijo. In od kdaj imajo živali osebnost: od dneva, ko so to ugotovili znanstveniki ali že ves čas? Tudi živali namreč imajo svoje dostojanstvo, kot ga imajo ljudje. Tudi njim morajo pripadati pravice, da se lahko branijo pred brutalnostjo človeka. V tem pogledu med ljudmi in živalmi ne more biti nobene bistvene razlike.

13. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).

14. Na podlagi navedenega zato predlagamo, da spremenite omenjeni pravilnik tako, da bo v prej omenjenih primerih v skladu z 26. členom Zakona o zaščiti živali.

15. Ker gre za pobudo splošnega značaja (45. člen ustave) Vas tudi pozivamo, da nam sporočite, kaj ste oz. boste storili na podlagi tega našega predloga. Vaš odgovor pričakujemo v zakonskem roku.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice