Obvezen izpust živali – odgovor na dopis št. 007-24/2009/2

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 LJUBLJANA

25.8.2009

Obvezen izpust živali – odgovor na dopis št. 007-24/2009/2

Spoštovani!

1. Zahvaljujemo se za odgovor št. 007-24/2009/2 z dne 10.6.2009, ki nam je bil poslan s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije.

2. V zvezi z odgovorom VURS-a želimo vedeti, ali je to tudi odgovor ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj je bil naš predlog za spremembo Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic glede obveznega izpusta naslovljen nanj. Če to ni bil njegov odgovor, iz samega dopisa št. 007-24/2009/2 to namreč ne izhaja, pa menimo, da nam minister odgovor še dolguje. Mi namreč nismo predloga poslali na VURS, temveč smo ga poslali ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

3. Ne glede na zgoraj navedeno pa v zvezi z odgovorom VURS-a menimo sledeče.

4. Zdi se nam nerazumljivo, da se s spremembo omenjenega pravilnika čaka na leto 2010, saj je dolžnost države, in s tem tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki izhaja iz Zakona o zaščiti živali, da zaščiti živali, tako v pogledu njihovega zdravja, življenja in dobrega počutja (1. in 2. člen ZZZiv). Obvezen izpust živali, ki smo ga predlagali, je vsekakor ukrep za bistveno izboljšanje dobrega počutja živali, pa tudi za izboljšanje zdravja živali. Če se resno misli z zaščito živali v pogledu omenjenih elementov, bi bilo potrebno takoj pristopiti k preučitvi našega predloga in njegovi realizaciji. Realizirati pa ga vsekakor mogoče, tudi sredstev je dovolj, saj se banke »kopljejo v denarju«. Nenazadnje pa je kmetijstvo prejemnik velikih nepovratnih sredstev iz javnih proračunov in se lahko sredstva črpajo tudi od tu. V javnem interesu je, da se živalim zagotovi dobro počutje. Tudi iz 72. člena ustave, ki določa, da mora zakon urediti varstvo živali pred mučenjem izhaja, da je potrebno zagotoviti živalim dobro počutje, sicer lahko gre celo za mučenje živali.

5. V odgovoru VURS-a je zapisano, da se bodo predlogi preučili in se jih bo pri pripravi sprememb pravilnika upoštevalo v največji možni meri. Predlagamo, da se naši predlogi takoj preučijo in po možnosti realizirajo, nam pa se posreduje ustrezen odgovor. Ni za pozabiti tudi dejstva, da pravica do peticije vsebuje tudi pravico do vsebinskega odgovora. Ta pa nam še ni bil posredovan, čeprav je minilo že več mesecev od našega predloga. Za odgovor državnega organa na pobude je v Uredbi o upravnem poslovanju nenazadnje predpisan rok za odgovor.

6. Še enkrat bi radi ponovili dejstvo, da si vsako živo bitje želi biti svobodno. V pojem svobode spada seveda tudi svoboda gibanja. Večina rejnih živali je v hlevih, kjer so zaprte oz. privezane. To pa živalim omejuje svobodo gibanja. Vsaka živali potrebuje gibanje, saj to bistveno vpliva na njeno počutje. Pri tem je seveda pomembna tudi količina gibanja. Če žival nima pravih pogojev za življenje, to vpliva negativno na njeno počutje. To pa je v nasprotju z zgoraj navedenimi predpisi, ki živalim v bistvu garantirajo dobro počutje. Negativno počutje lahko tudi zelo hitro preraste v trpljenje živali. Takšno trpljenje pa je nepotrebno, saj se mu je mogoče na enostaven način izogniti. Da je živalim zagotovljeno dobro počutje, je poleg svobode gibanja potrebno živalim zagotoviti še druge pogoje npr. naravno svetlobo, svež zrak, nehrupni prostor, ustrezno higieno in drugo. Vse to ima pomemben vpliv ne samo na dobro počutje živali, temveč tudi na njihovo zdravje. (povzeto iz osnovnega predloga)

7. Na podlagi navedenega še enkrat predlagamo, da spremenite Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic in vanj vnesete določbo, ki bo zavezoval skrbnike živali, da bodo zagotovili živalim redne izpuste na prostor izven zaprtih objektov, kjer stalno živijo in da bodo pogoji na površinah za izpuste čim bolj podobni naravnim. Izpusti pa morajo seveda trajati čim dlje oz. mora biti omogočeno živalim, da se vrnejo v zaprt prostor, ko to same želijo. Dobro bi seveda tudi bilo, da bi bila predpisana tudi sankcija, če skrbnik živali ne bi omogočil živalim rednih izpustov.

8. Ker ne gre za spremembo zakona, temveč predpisa, ki ga lahko spremeni minister, saj ga je ta tudi sprejel, po našem mnenju ni nobene posebne ovire, da se predlagana sprememba ne bi mogla realizirati v kratkem času.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravic

Share This Post