Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 LJUBLJANA

Predlog za spremembo Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic – obvezen izpust živali

Pooblastilo!
26.4.2009

Spoštovani g. minister!

1. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Temelje te zaščite postavlja celo ustava Republike Slovenije, kar daje vsemu temu še posebno težo, ko v 4. odstavku 72. člena določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon. Zato je bil v letu 1999 sprejet poseben zakon, Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je postavil zakonske temelje omenjene zaščite in je podlaga za sprejem še drugih predpisov s tega področja.

2. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

3. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).

4. ZZZiv v poglavju Zaščita živali določa temeljne dolžnosti skrbnika, ki ima v reji živali. Tako mora živalim zagotoviti med drugim zagotoviti (7. člen) svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje.

5. Minimalne pogoje za zaščito rejnih živali določa Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic.

6. Po v prejšnji točki omenjenem pravilniku je skrbnik živali dolžan storiti vse, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju (3. člen).

7. Tudi po Pravilniku o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic mora skrbnik živalim zagotoviti svobodo gibanja, saj je v 8. členu določeno: „Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.“

8. Vsako živo bitje si želi biti svobodno. V pojem svobode spada seveda tudi svoboda gibanja. Večina rejnih živali je v hlevih, kjer so zaprte oz. privezane. To pa živalim omejuje svobodo gibanja. Vsaka živali potrebuje gibanje, saj to bistveno vpliva na njeno počutje. Pri tem je seveda pomembna tudi količina gibanja. Če žival nima pravih pogojev za življenje, to vpliva negativno na njeno počutje. To pa je v nasprotju z zgoraj navedenimi predpisi, ki živalim v bistvu garantirajo dobro počutje. Negativno počutje lahko tudi zelo hitro preraste v trpljenje živali. Takšno trpljenje pa je nepotrebno, saj se mu je mogoče na enostaven način izogniti. Da je živalim zagotovljeno dobro počutje, je poleg svobode gibanja potrebno živalim zagotoviti še druge pogoje npr. naravno svetlobo, svež zrak, nehrupni prostor, ustrezno higieno in drugo. Vse to ima pomemben vpliv ne samo na dobro počutje živali, temveč tudi na njihovo zdravje.

9. Da se živali dobro počutijo, morajo čim več časa preživeti tam, kjer je to zanje najbolje. To pa je zunaj zaprtih prostorov, torej tam kjer so pogoji za njihovo življenje čimbolj približani tistim, ki so ustrezni določeni vrsti živali. Živali so zaradi življenja v naravi bolj zdrave, pa tudi njihova življenjska moč je večja. Zato se zaradi tega, vendar pa v glavnem še iz drugih razlogov, vedno bolj uveljavlja reja živali na prostem.

10. Po sedaj veljavnih predpisih živali niso upravičene do izpusta, razen izjemoma (npr. žrebci v osemenjevalnih središčih). Izpust je tako odvisen od dobre volje oskrbnika. Mogoča je reja živali na prostem, vendar pa predpisi, po našem vedenju, ne določajo obveznega izpusta živali, ki živijo v objektih.

11. Zato bi bilo potrebno vsem rejnim živalim, ki so zaprte oz. privezane v hlevu ali drugih objektih, omogočiti redni izpust. Ta mora trajati čim dlje in se seveda za živali opraviti v zanje najboljšem času. Reden izpust živali mora postati obveznost skrbnika in pravica živali. Na rednem izpustu mora biti živalim zagotovljeno varstvo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi, kot je določeno za živali, ki so nastanjene izven objektov (10. člen Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic). Zagotovljena jim mora biti seveda tudi hrana, voda in drugo, kar je potrebno za dobro počutje živali.

12. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. Kar želiš, da ti drugi storijo, stori ti njim prvi, je zlato pravilo nekoliko drugače. Kdo si želi celo življenje živeti v zaprtih prostorih, privezan, mogoče brez možnosti, da gre v naravo, da gre na svež zrak. Življenje živali v zaprtih prostor je zanje hudo trpljenje, saj so ločene od narave, kjer je njihov dom. Zato jim po naravi stvari pripada življenje v naravi, torej tam, od koder so bila s silo odvzeta in udomačena za življenje v hlevih oz. drugih objektih. Živali so zelo inteligentna bitja, bitja s svojo osebnostjo, podobno kot človek, in se zato svojega suženjstva zelo dobro zavedajo. Njihovo trpljenje je tako še večje. In takšno trpljenje živali je popolnoma nepotrebno in za družbo škodljivo, saj je znano, da je živinoreja:
• zelo velik onesnaževalec okolja
• ima velik delež škodljivih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje (večji delež od celotnega svetovnega prometa)
• produkt živinoreje meso je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kar smiselno velja tudi za mleko.
Za meso je mogoče celo reči, da je množični morilec, saj zaradi njega ne umirajo samo desetine milijard živali, temveč tudi ljudje in celotna narava.

13. Na podlagi navedenega Vam predlagamo, da spremenite Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic in vanj vnesete določbo, ki bo zavezoval skrbnike živali, da bodo zagotovili živalim redne izpuste na prostor izven zaprtih objektov, kjer stalno živijo in da bodo pogoji na površinah za izpuste čim bolj podobni naravnim. Izpusti pa morajo seveda trajati čim dlje oz. mora biti omogočeno živalim, da se vrnejo v zaprt prostor, ko to same želijo. Dobro bi seveda tudi bilo, da bi bila predpisana tudi sankcija, če skrbni živali ne bi omogočil živalim rednih izpustov.

14. Ker gre za pobudo splošnega značaja (45. člen ustave) Vas tudi pozivamo, da nam sporočite, kaj ste oz. boste storili na podlagi tega našega predloga.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice