V komentarju z naslovom Na otočku vere in nevere, ki je bil objavljen v Večeru 30. 10. 1997, je avtor g. Branko Žunec med drugim zapisal: “Sodnik ustavnega sodišča prof. dr. Janez Šinkovec je že večkrat opozoril, da ’je sodobna država opredeljena kot svetovnonazorsko nevtralna’ in da ’to načelo zahteva najmanj tolerantnosti. Nevtralnost države tudi zahteva, da nobena verska skupnost ne more biti privilegirana ali diskriminirana …”.
Ugotovitev o nevtralnosti je vsekakor točna, saj glede vere izhaja iz 7. člena ustave, po katerem so verske skupnosti in država ločene, vendar pa je vprašanje, ali je država Slovenija res versko nevtralna, kot naj bi bila. Versko nevtralnost države Slovenije postavlja pod vprašaj dejstvo, da ena izmed državnih izobraževalnih ustanov uči izključno verski nauk. Gre za univerzo v Ljubljani, ki prek ene izmed svojih institucij – Teološke fakultete – izvaja katoliški verski pouk. Ker torej državna univerza uči katoliški nauk, sicer skrit za imenom teologija, je težko govoriti, da je Slovenija v tem pogledu versko nevtralna. Ali se ni Slovenija s tem postavila, v nasprotju z ustavo, na stran Rimskokatoliške cerkve? Ali ne širi država na ta način katoliške vere? Ali ni država oz. njen del postal orodje v rokah zasebne organizacije, saj ima navedena cerkev status zasebne organizacije? Ali ni Rimskokatoliška cerkev tako dobila privilegij, ki je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije? Ali so ostale verske skupnosti, ki motajo same širiti svojo vero, v enakopravnem položaju z Rimskokatoliško cerkvijo, katere vero širi tudi Republika Slovenija? Ali ne gre tukaj za širjenje zasebne zadeve, kar katoliška vera je, z državnimi sredstvi? Ali je potemtakem to širjenje v javnem oz. državnem interesu? Ali je lahko nekaj v državnem interesu, če je od države ločeno? Ali ni absurdno, da vsi davkoplačevalci plačujejo širjenje neke zasebne zadeve? Širjenje katoliške vere plačujejo tako tudi verniki drugih verskih skupnosti in seveda ateisti. Ali ni država tem vernikom s tem odvzela položaj subjektov ter jih postavila v položaj navadnih objektov – plačnikov, ki so si primorani na ta način v bistvu sami plačevati kopanje lastnega groba? Ali je položaj teh oseb v skladu s 34. členom ustave, ki vsakomur zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva? Ali je torej Slovenija versko nevtralna država?
Objava: Večer, 11.11.1997.
