Pred volitvami v državni zbor je katoliški župnik iz župnije Bevke v oznanilih svoje župnije zapisal, da smrtno greši vsak, ki voli stranko, ki s svojim delovanjem nasprotuje ustanovi cerkve. Vsebino tega oznanila so po Sloveniji prenesli mnogi mediji in je tako postalo javno znano.

Očitno je, da je katoliška cerkev s tem oznanilom na zelo prefinjen način posegla v volitve. Vsem, ki bodo glasovali za stranke, ki nasprotujejo cerkvi, je namreč pripisala smrtni greh. To pa pomeni, da je vsem tem zagrozila z večnim peklom, kajti tisti, ki umre v stanju smrtnega greha, gre v večni pekel, kjer trpi peklenske muke. Seveda tega niso objavili katoliški mediji, temveč „laični“, ki so našli, verjetno „podtaknjeno“ oznanilo, ga objavili in mu s tem naredili veliko publiciteto. Ali si ni cerkev želela ravno tega? Da grožnjo s smrtnim grehom po Sloveniji raznesejo „laični“ in ne cerkveni mediji. Cerkev si je oprala roke, oznanilo pa je doseglo svoj namen, to je zagroziti tistim, ki na volitvah ne bodo glasovali po cerkvenih notah. In seveda ne samo v župniji Bevke, temveč vsepovsod po Sloveniji, kajti kar velja v teh župniji, velja tudi po Sloveniji.

Da je cerkev na zelo prefinjen način zagrozila volivcem, pa bi bilo mogoče sklepati tudi iz javno objavljenega stališča nadškofije Ljubljana do vsebine spornega oznanila. Nadškofija se namreč ni jasno distancirala od „sporne“ vsebine, oz. ni demantirala dejstva, da tisti, ki glasujejo za stranko, ki nasprotuje cerkvi, smrtno grešijo. Nadškofija tudi ni pojasnila, v katerih delih vsebina nasprotuje uradnemu učenju cerkve, čeprav govori, da v določenih delih nasprotuje temu učenju, poleg tega pa trdi, da je za vsebino odgovoren župnik in ne da je npr. to osebno stališče občana Očkona, sicer župnika v Bevkah. Ker gre pri spornem stališču za stališče župnika Očkona, kar potrjuje tudi nadškofija, in ne za stališče občana Očkona, je jasno, da gre za stališče katoliške cerkve, saj župnik deluje v imenu te cerkve. Če bi župnik deloval proti stališču cerkve, ga nadškof po telefonu verjetno ne bi samo opozoril, temveč bi ukrepal drugače.

Katoliška cerkev je s svojim posegom v volitve v državni zbor ravnala protiustavno. Ta cerkev je namreč tuja pravna oseba in zato v Sloveniji ne sme delovati politično in sodelovati v volilni kampanji. To je isto, kot da bi v volilni kampanji sodelovalo npr. neko avstrijsko ministrstvo in agitiralo za stranke, ki so naklonjene Avstriji. Šlo bi za hud napad na suverenost Slovenije. Poleg tega pa je katoliška cerkev z večnim peklom oz. smrtjo zagrozila več 100.000 prebivalcem Slovenije, ki so na volitvah podprli levico – ta pa je po vsebini spornega naznanila tista, ki je proti cerkvi. Zato obstaja sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, saj so se verjetno mnogi počutili ogrožene, kajti poznajo veliko moč cerkve, ki jo je v preteklosti jasno demonstrirala – za dosego svojih interesov je namreč pomorila milijone ljudi.

Katoliška cerkev je v tem primeru ravnala podobno kot leta 2002 na Madžarskem, ko so nekateri duhovniki vse socialiste razglasili za pripadnike »demonske in hudičeve« stranke oz. leta 2006, ko je bilo na letakih, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih županjah na podeželju napisano, da bodo vsi volivci, ki ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz, poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče.

Slovenski organi ob teh hudih cerkvenih grožnjah, torej grožnjah tuje države našim državljanom, niso reagirali, vsaj slišati ni bilo. Verjetno zato, ker je bila na oblasti cerkvi naklonjena ideologija. Pričakujemo, da bo nova oblast slovensko ustavo vzela resno in sprovedla ustrezne postopke glede tega dogodka, ki pomeni hud napad na suverenost Slovenije ter varnost, svobodo, dostojanstvo in čast mnogih državljanov Slovenije.

Objava: Razmisli, januar 2009.