Ustavno sodišče razveljavilo odstrel medvedov

V mesecu marcu tega leta je Ustavno sodišče RS končno sprejelo odločitev o več društvenih pobudah za presojo ustavnosti in zakonitosti nekaterih predpisov, ki urejajo odstrel rjavih medvedov. Gre za pobude, ki jih je dmštvo vložilo v letih 2006, 2007 in 2008. Ustavno sodišče je ugodilo predlogu za razveljavitev izpodbijanih predpisov in je te predpise razveljavilo, vendar pa razveljavitev začne učinkovati šele določen čas po objavi odločbe v uradnem listu. To pa pomeni, da lahko lovci ubijajo medvede na podlagi razveljavljenih predpisov še več mesecev, saj naj bi razveljavitev po predvidevanjih začela učinkovati šele nekje v jeseni 2008. Odločitev ustavnega sodišča je zelo pomemben korak naprej v borbi za živali, vendar nosi grenak priokus, saj se pobijanje medvedov kljub razveljavitvi nadaljuje. Takojšnje učinkovanje razveljavitve bi preprečilo ta poboj. Pristojni organi, npr. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), pa tolmačijo ustavno odločbo tako, da so razveljavljeni predpisi še vedno veljavni in to vse dotlej, dokler razveljavitev ne začne učinkovati.

Omenjeno tolmačenje je pravno zelo vprašljivo oziroma nevzdržno. Ustavno sodišče je, poleg tega da je razveljavilo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UL RS, št. 84/05) in Pravilnik o odvzemu osebkov vrste ijavega medveda iz narave, odločilo, da je Zakon o ohranjanju narave v neskladju z Ustavo RS, ker ne ureja sodelovanja javnosti v postopku priprave podzakonskih aktov, ki se izdajajo na podlagi 1. odst. 26. člena in 1. odst. 81. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON). Iz 15. točke odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je učinek razveljavitve ustavno sodišče odložilo za čas, ki je potreben zakonodajalcu, da lahko v ZON-u uredi sodelovanje javnosti v postopku priprave ter za čas, da lahko tako Vlada RS kot MOP izdata nova predpisa v skladu s spremembami ZON-a. Iz tega je mogoče zaključiti, da je namen odložitve učinkovanja v tem, da se lahko pripravijo spremembe ZON-a in sprejmejo na tej podlagi novi sporni predpisi. Torej gre za odložitev učinkovanja razveljavitve zato, da ni potrebno sprejemati v celoti novih aktov, kar bi bilo potrebno, če bi razveljavitev takoj začela učinkovati, temveč se sporni akti lahko samo popravijo. To pomeni, da se razveljavljeni pravilnik o odstrelu medvedov v vsebinskem smislu ne bi smel izvrševati, kar tudi pomeni, da bi bilo potrebno takoj prenehati z odstrelom. Jasno je še, da se splošni pravni akti, ki so že razveljavljeni, ne smejo uporabljati, ne glede na to da se učinek razveljavitve odloži za določen čas. Uporabljati pravni akt, ki je bil zaradi nezakonitosti oziroma protiustavnosti razveljavljen, je absurdno in nelogično ter v nasprotju z načelom pravne države 2. člena Ustave RS. Tudi predpis, katerega razveljavitev začne učinkovati po preteku določenega časa, je razveljavljen predpis in to ne od takrat, ko začne razveljavitev učinkovati, temveč od vsega začetka. Takšen predpis nima mesta v hierarhiji veljavnih pravnih aktov oziroma ima lahko marsikakšne negativne posledice za družbo, saj mednje sodijo samo pravno nesporni splošni akti – torej predpisi, ki so veljavni, ki niso razveljavljeni, za katere ni ugotovljeno neskladje z ustavo in podobno. Nerazumno in nelogično je, da se razveljavljeni predpis uporablja, saj to ogroža celotno državno pravno strukturo. Če pa bi se takšen razveljavljen predpis uskladil, bi se vrnil v hierarhijo pravnih aktov in se nato uporabljal. Mnogi se ne sprijaznijo s tem, da gre čas naprej in da ni mogoče več »kar tako« uničevati in ubijati živali. Da bi to preprečili, posegajo po raznih sredstvih, tudi pravno nevzdržnih in nelogičnih. Vendar pa tudi Ustavno sodišče RS tukaj ni nedolžno, saj je ravnalo pravno vprašljivo, ker ni preverilo še drugih očitkov glede neustavnosti in nezakonitosti odstrela medvedov. To bi zagotovo moralo narediti, ker je obstajala možnost sprejema odločitve glede na ostale navedbe v zvezi z odstrelom medvedov, ki bi bila za društvo in seveda za medvede bistveno bolj ugodna, in sicer da bi razveljavitev začela veljati takoj. Zato se ni mogoče znebiti vtisa, da se je ustavno sodišče s takšno odločitvijo namenoma izognilo vsebinski presoji zatrjevane neustavnosti in nezakonitosti odstrela medvedov.

Živimo v pravni državi, ki je zelo čudna. Čeprav je bil predpis, ki je določal pomor več deset medvedov, razveljavljen, se je ta pomor kljub vsemu zgodil celo na zakonit način, pravzaprav ravno na podlagi tega razveljavljenega predpisa. Absurdno, ni kaj!

Objava: Osvoboditev živali, avgust 2008.

Print Friendly, PDF & Email