Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Brežice
Bratov Milavec 61
8250 Brežice

2.4.2007

Zadeva: pripombe in predlogi v zvezi z osnutkom letnega lovsko upravljavskega načrta za VII. Posavskega lovsko upravljavsko območje za leto 2007

Spoštovani!

V zvezi z omenjenim osnutkom dajemo naslednje predloge in pripombe, kot sledi.

Letni načrt LUO mora med drugim temeljiti na usmeritvah iz dolgoročnega načrta LUO. Ker dolgoročni načrt za 2007-2016 še ni bil sprejet, saj ga minister še ni sprejel, torej ga pravno-formalno sploh še ni, tudi ni mogoče narediti osnutek letnega načrta, saj je njegov bistveni temelj dolgoročni načrt. Zato predlagamo, da se postopek sprejemanja letnega načrta prekine in začne znova, ko bo sprejet dolgoročni načrt za predmetno lovsko upravljavsko področje. Menimo, da se postopek sedaj vodi v nasprotju z zakonom, saj ne obstoji ena izmed pravnih podlag v smislu 11. člena Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo.

V kolikor pa se postopek ne bo prekinil iz razloga, ki je naveden predhodno, pa so naše pripombe oz. predlogi naslednji:

1. Po Pravilniku o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (člen 15) mora letni načrt vsebovati tudi npr. določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi. V osnutku tega ni bilo najti, tudi ni bilo najti ciljnega stanja življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer (isti člen). Za mnoge vrste divjadi (lisica, jazbec, kuna belica in zlatica, navadni polh, pižmovka, poljski zajec, raca mlakarica in mogoče še katera) tudi ni najti presoje naravnega ravnovesja in usklajenosti z okoljem, kar bi glede na 14. člen pravilnika vsekakor moralo biti. Tudi ocene medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi ni zaslediti, vsaj pri že omenjenih vrstah divjadi, pa bi to moralo biti glede na 13. člen pravilnika.

2. V osnutku letnega načrta ni bilo najti števila živali posameznih vrst. Torej se ne ve, koliko je divjadi na območju, ki ga pokriva OE Brežice. Kljub temu pa se dovoljuje odstrel živali. To pa je po našem mnenju v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave in sicer 14. členom. Ta namreč govori o tem, da je zniževati število živali posameznih populacij do take mere, da je vrsta ogrožena, prepovedano. Torej je vedno potrebno vedeti, koliko je število pripadnikov neke živalske vrste, da se lahko presodi, kakšen vpliv bo imel odstrel na vrsto: ali jo bo ogrozil ali ne. Iz dejstva, da se planirani odstrel ne realizira pri mnogih vrstah, nekje so odstopanja kar velika, je jasno razvidno, da so nekatere vrste že ogrožene. Tudi mnogi lovci pravijo, da je divjadi manj kot se uradno prikazuje. Tudi za lov velja Zakon o ohranjanju narave in zato pomeni dejstvo, da država ne pozna številčnosti oz. vsaj ocene lovnih živalskih vrst, ob dopuščanju lova, stanje, ki je v nasprotju z zakonom.
3. Zakon o ohranjanju narave definira pojem naravnega ravnovesja. To je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. V osnutku načrta o tem ni dosti govora, pri nekaterih vrstah sploh nič (vrste, ki so bolj proti koncu osnutka), vendar pa je to zelo pomembno, kajti lov se naj bi izvajal zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja. V osnutku ni nobenih dokazov, da je naravno ravnovesje porušeno in da bi bilo potrebno, da ga lovci vzpostavijo. Iz osnutka sicer izhaja, da naj bi divjad povzročila za približno 4 milijonov SIT škode, govora je o izplačani škodi, v letu 2006, kar naj bi bil nekakšen dokaz, da je ravnovesje porušeno. Škoda 4 milijonov je zanemarljiva škoda, njen pomeni je bolj ali manj ničen. Ta škoda ne more kazati na to, da je ravnovesje porušeno, kajti gre za bagatelno vsoto, ki ne dosega vrednosti mnogih vozil, ki jih bo v kratkem nabavila država. Pri mnogih vrstah divjadi pa ni bilo zaznati nobene škode in je zato izjemno čudno, da je dovoljen odstrel. Okoli 6000 živali bo umorjenih, ker je bilo povzročene škode oz . izplačane škode za bagatelno cifro približno 4 milijonov SIT in objedenih nekaj dreves. Nerazumljivo.
Sicer pa v osnutku načrta ni najti, da bi bilo naravno neravnovesje na obravnavanem območju in če se to ne trdi, lov sploh ni mogoč. V nasprotnem primeru je to v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki dovoljuje usmrtitev živali zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja. Če to obstaja, lova ni. Tudi povzročanje občutne škode, ki je po omenjenem zakonu tudi razlog za lov oz. usmrtitev, če ni drugih možnosti, tukaj ne pride v poštev.

4. Lov ni potreben, je protiustaven, saj krši 5, 63 in 72. člen ustave in za naravo in družbo škodljiv. V nadaljevanju še nekaj o tem.

5. 13. V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsakega posamezno žival in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Lov ne ohranja naravnega bogastva, temveč ga uničuje, saj ubija živali.

6. V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij, torej niti ne ubijanje živali. Seveda je govora o namernem ubijanju živali.

7. 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država v pri lovu dovoli oz. ukaže pobiti večje število živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Lov je tudi v tem pogledu protiustaven.

8. 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve živali je lov nepotreben, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo
• mesno prehrano lahko v celoti nadomesti rastlinska hrana, ki je po oceni znanosti tudi bistveno bolj zdrava, za mesno prehrano pa je znano, da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, to vse pa pomeni, da meso ni nujno potrebno za življenje ljudi, če bi bil razlog lova meso.
Novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja. Primer imamo tudi v Sloveniji, kjer lova ni v Triglavskem narodnem parku. Narava bo sama poskrbela, da bo na življenjskem prostoru rjavega medveda toliko število osebkov, kolikor bo za tisti prostor primerno, potrebno ji je samo dati to možnost, sedaj je namreč nima. Tako je lov v nasprotju tudi s 72. členom ustave in 4. členom Zakona o zaščiti živali.

9. Še ena zanimiva ugotovitev o povezavi lova oz. povečanega lova na primeru ameriških medvedov. Odstrel oz. povečan odstrel naj bi zmanjševal konflikte med ljudmi in medvedi. Vendar pa je vprašanje ali je temu res tako. V nadaljevanju navajamo primer iz Severne Amerike. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v Združenih državah Amerike in Kanadi izvedli zanimivo študijo glede populacije črnih medvedov. Želeli so ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije človeka z medvedom. Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali število odstrelov medvedov. Druga hipoteza je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, sobivanju z njim, kje se ne sme odlagati odpadkov od hrane… Ta izobraževalni program je potekal v najbolj znanih nacionalnih parkih. Kakšni so bili rezultati večletne raziskave? V vseh zveznih državah Virginia, Pennslyvania, New York, Ontario in Minnesota, kjer so povečali odstrel medvedov, se je število konfliktov med medvedi in človekom povečalo. Mnogi so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno obratno. V vseh nacionalnih parkih Yellowstone, Yosemite, Great Smoky, Juneau Alaska, Elliot Lake, Nevada (Lake Tahoe Basin), New Jersey, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov med medvedi in človekom drastično zmanjšalo. V parku Great Smoky leta 1991 niso zabeležili niti enega konflikta med medvedov in človekom. (Vir: http://www.savenjbears.com/Bear%20presentation%20final%20 report-v3.pdf )
Lov oz. odstrel očitno povečuje konflikte med medvedi in ljudmi in ne glede na to, da je bila ta študija izvedena v Ameriki, rezultati veljajo tudi za Slovenijo, saj kakšnih bistvenih razlik med obema območjema ni. Tako se lahko postavi vprašanje, ali ne bo (povečan) odstrel še povečal konfliktne situacije. Še posebej zaradi tega, kar je kljub vedno večjemu letnemu odstrelu medvedov vedno več konfliktov. Če je (povečan) odstrel medvedov rešitev, bi se morali konflikti zmanjševati oz. jih ne bi smelo več biti, ne pa da jih je vedno več.

10. Ob koncu še nekaj o vplivu lova na živali in da lov povečuje število rojstev teh bitij in sicer na primeru rezervata Watchung iz ZDA. Lov v tem rezervatu je bil prepovedan skoraj celo stoletje in v nelovnem času je bilo največ sto jelenov na tem območju. Nikoli ni število jelenov preseglo sto. Od leta 1993 je lov v rezervatu Watchung dovoljen. V obdobju 1993 – 2001 so lovci v rezervatu ubili ali ranili več kot tisoč jelenov. Leta 1994 je bilo v rezervatu, ki meri 4600 akrov, natanko 139 jelenov. Prešteli so jih s posebno infrardečo napravo iz zraka. Kako je možno, da je v času lova v samo devetih letih (1993 – 2001) številka nenadoma narastla na preko sto jelenov? Saj so jih v teh devetih letih vendarle več kot tisoč pobili, morda na stotine pa jih je zaradi strahu pred lovci zbežalo iz rezervata na sosednjo območje. Lovci so ubijali predvsem oplojene samice in potem so iz njene maternice potegnili fetus. V prvem letu so ubite samice nosile samo en fetus. Ob koncu drugega lovnega leta je 57% oplojenih samic, ki so jih ubili, nosilo dva ali celo tri fetuse. Po tretjem letu so v maternici ubitih košut v 60% primerih našli dva fetusa, 8% ubitih košut je nosilo tri fetuse. V naslednjih letih so praktično v vseh ubitih oplojenih košutah našli dva ali tri fetuse. Zakaj se je to zgodilo? Razlog je preprost. Lov je v košutah povzročil strah pred izumrtjem vrste. Odzvale so se tako, da so rojevale več mladičev in to celo izven sezone parjenja. Ubijanje živali, samcev ali samic, torej ne vodi do zmanjšanja števila živali, pač pa ravno nasprotno. Število živali se poveča. (Vir: http://www.honorandnonviolence.com/anatomy.html)

11. Še nekaj več besed o kantonu Ženeva, kjer je lov prepovedan že od leta 1974. Ta kanton ima 282 km2 in 430.000 prebivalcev, mesto Ženeva samo pa je veliko 159 km2 in ima 186.000 prebivalcev. Kot že navedeno, je bil lov prepovedan 1974, seveda so mu sledili ukrepi varstva narave (obnova nekaterih agrarnih površin) in po 27 letih nelova ugotavljajo, da je nelov celostno prepričljiv uspeh in ga ima velika večina prebivalstva za absolutno pozitivnega. Narava si je zelo opomogla, flora in favna sta v soglasju, edini problem so divje svinje, ki pa so problem mnogo širše. To pa se rešuje z zelo obzirno usmrtitvijo posameznih živali, brez lovskih pogonov. Tudi odškodnine za škodo so primerljive z drugimi kantoni, kjer se izvaja lov.

12. Na podlagi navedenega predlagamo, da se postopek sprejemanja letnega lovsko upravljavskega načrta za leto 2007 ustavi.

Lep pozdrav.

Za društvo:
Varuh pravic živali:
Vlado Began

P.S.:
Podobne pripombe in predlogi v zvezi z osnutki letnih lovsko upravljavskih načrtih za leto 2007 so bile dane še na nekatera druga lovsko upravljavska območja.