Občina Šentjernej
Prvomajska cesta 3a
8310 Šentjernej
8.8.2011
Zadeva: predlog za prenehanje občinskega pokroviteljstva kasaških dirk v Šentjerneju
Spoštovani!
Že nekaj časa potekajo v Šentjerneju kasaške dirke, tudi dne 31.7.2011 so bile. Tega dne si je omenjene dirke ogledal tudi predstavnik našega društva in sicer varuh pravic živali. Kot je razvidno iz programa, je bila Občina Šentjernej pokrovitelj prve dirke, to je za 3-14 letne slovenske kasače brez zaslužka na progi 1680 m.
Pri ogledu dirk je bilo ugotovljeno, da so nekateri tekmovalci bičali konje, kar je po našem mnenju v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Ta namreč prepoveduje udarjanje živali, med udarjanje pa je seveda mogoče šteti tudi bičanje. Podobno je bilo, po vsej verjetnosti, tudi na drugih kasaških dirkah v Šentjerneju. Zato menimo, da ni primerno, da je občina kot oseba javnega prava pokrovitelj kakršne koli kasaške dirke, saj je skrb za zaščito živali v smislu Zakona o zaščiti živali dolžnost vseh, ki so v kakršnem koli stiku z živalmi, tako torej tudi Občine Šentjernej (2. člen).
Občini Šentjernej predlagamo, da ni več pokrovitelj kasaških dirk v Šentjerneju ali kje drugje, saj kasaške dirke niso v korist konjev.
Podrobnejša obrazložitev:
Kasaške dirke potekajo v smislu Pravilnika o kasaških dirkah, ki ga je sprejela Zveza društev kasaške centrale Slovenije. Po Pravilniku o kasaških dirkah je dovoljeno bičati konje, npr. v ciljni ravnini je dovoljeno do 5-krat z bičem udariti konja (75. člen). Po istem pravilniku (76. člen) je voznik dolžan voziti na zmago. Na kasaških dirkah tekmovalci oz. jezdeci uporabljajo za vodenje konj uzdo z brzdami.
Po 15. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je prepovedano stiskanje, udarjanje, zbadanje, suvanje živali, prepovedano je tudi preobremenjevanje živali in uporaba ustrahovane živali. Če pride do prepovedanega ravnanja, je storjen tudi prekršek, lahko pa pride tudi do kaznivega dejanja. Zato je bičanje konj prekršek tudi, če ga dovoljuje Pravilnik o kasaških dirkah, saj ta ne more biti nad zakonom.
Bičanje konjev pomeni udarjanje konjev in je zato prepovedano ravnanje po že omenjenem členu ZZZiv. Tudi uporaba biča, ne da bi prišlo do fizičnega stika biča in konja, lahko pomeni kršitev 15. člena ZZZiv, saj mora tekmovalec oz. voznik po že omenjenem pravilniku voziti na zmago, kar pomeni, da bo storil vse, da bo zmagal. Uporaba biča v tem primeru pomeni v bistvu sredstvo, da konj teče še hitreje, da bi dosegel zmago oz. čim boljši rezultat. To pa lahko pomeni preobremenjevanje, mogoče tudi uporabo ustrahovane žival, saj se konj lahko ustraši, ko zasliši pok biča in zato iz strahu še bolj pospeši, da se izogne bičanju po telesu, česar je verjetno bil deležen na treningu, če ni ubogal. Zato je uporaba biča, ne glede na to, da ni prišlo fizičnega kontakta med bičem in konjem, v nasprotju z osmo alinejo 15. člena ZZZiv, saj lahko vodi k preobremenjevanju živali oz. k uporabi ustrahovane živali, kar pa je prepovedano. Voznik priganja konja k zmagi in sredstvo za to je tudi bičanje ali pa samo uporaba biča brez fizičnega kontakta. To pa je med drugim tudi neetično.
Po ZZZiv ni dovoljeno stiskati živali (15. člen). Jasno je, da na kasaških dirkah po naravi sami prihaja do stiskanja konjev, saj je oprema za vodenje konjev tako narejena, da se ravno s stiskanjem doseže cilj, to je vodenje konja (naprej, desno, levo, …). Uzde z brzdami, kar je potrebno za vodenje konja, same po sebi stiskajo konja in ko jezdec oz. voznik na kasaški dirki potegne za jermene uzde, se konja pri tem še bolj stisne. To pa je prepovedano po prvi alineji 15. člena ZZZiv, ki prepoveduje stiskanje. Vprašanje je, ali je brez stiskanja konj preko uzde kasaška dirka sploh mogoča? Seveda to stiskanje za konja ni prijetno, zaradi tega lahko trpi in ker gre za v primeru kasaških dirk za popolnoma nepotrebno trpljenje, bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje mučenja živali.
Ali si je mogoče zamisliti trpljenje ubogega konja, ki mora teči v zanj nenormalnem koraku, kas namreč ni naraven način premikanja konja, priganjan od voznika, ki vozi na zmago in discipliniran z udarci biča. Kdo bi bil na mestu tega konja? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Zakaj se zlato pravilo ne izvaja tudi do konjev?
Kasaška tekmovanja so za konje mesto stresa, bolečin, strahu, hude vznemirjenosti in preobremenitev. Seveda ne velja to samo za tekmovanja, enako ali še bolj velja to za čas treninga. Napori na treningih in tekmah lahko povzročijo konjem hudo izčrpanost, kar lahko pripelje tudi do poškodb, pljučnih krvavitev ali celo srčnih napadov. Strah, bolečine in nepotrebno vznemirjanje se po Zakonu o zaščiti živali smatra kot trpljenje živali, preobremenjevanje pa je izrecno prepovedano. Bičanje konjev je po Zakonu o zaščiti živali prekršek, surovo ravnanje z živaljo, kar kasaške dirke lahko so, pa je opredeljeno celo kot kaznivo dejanje mučenja živali. To je tudi povzročanje nepotrebnega trpljenja. Če se upošteva mnenje nekega dobrega poznavalca konj, ki je rekel, da se konjem “utrga”, ko morajo doseči najvišjo hitrost, gre celo za izredno hudo trpljenje, ne samo fizično, ampak tudi psihično. Kako se lahko konj dobro počuti, če je bičan, stiskan, ustrahovan in podobno oz. se mu “utrga”, si je sicer težko predstavljati. Ali je trpljenje konjev na dirkah potrebno? V 21. stoletju in v Sloveniji, ki naj bi bila kulturna in civilizirana država, sigurno ne. Konji ne morejo biti tekmovalni artikel oz. osnovno sredstvo za izpolnjevanje človekovih interesov, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in ne stvari. Sedaj že znanstveniki opozarjajo na dejstvo, da imajo živali svojo osebnost. Dejstvo, da se konje tretira kot tekmovalno sredstvo, krši njihovo dostojanstvo, pa tudi dostojanstvo mnogih ljudi, ki so za živali in ne proti njim. In sedaj so uvedene celo stave na račun konjev.
Zato predlagamo, kot že navedeno, da Občina Šentjernej preneha biti pokrovitelj kasaških dirk ne glede na to, kje so. Prosimo, da nam sporočite, kaj ste na podlagi našega predloga storili oz. boste storili.
Hvala in lep pozdrav!
Varuh pravic živali:
Vlado Began
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice