Agencija Republike Slovenije za okolje
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana
Komisija za pripravo zakona
o Triglavskem narodnem parku
Mag. Inga Turk, predsednica
26.12.2006
Zadeva: predlog za opustitev lova v Triglavskem narodnem parku
Spoštovani!
1. Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva. Pooblastilo prilagam.
2. Znano nam je, da je Minister za okolje in prostor ustanovil strokovno komisija za pripravo novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki sedaj intenzivno dela na pripravi novega zakona o Triglavskem narodnem parku.
3. Predlagamo, da se v osnutku zakona o Triglavskem narodnem parku določi, da je na celotnem področju parka prepovedan lov. Svoj predlog utemeljujemo kot sledi v nadaljevanju.
4. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), in sicer v 3. točki 1. odstavka 10. člena, določa, da so parki, tako javni kot zasebni, nelovne površine. To pomeni, da se v parkih, ne glede na to, v kakšni lasti so in ne glede na to, kakšen status imajo, ne sme loviti. Seveda velja neloven režim za celoten park in ne samo za določen del, kajti citirana določba ZDLov-1 je v tem pogledu jasna – nima namreč nobenih izjem. Na celotni površini parka tako ni dovoljeno ničesar, kar je lov (lov v celoti oz. del lova). Tako ni dovoljeno niti streljati živali, ni dovoljeno njihovo iskanje, zasledovanje, vabljenje ali čakanje s ciljem upleniti divjad, tudi če se gre samo za cilj in dejansko ne pride do odstrela. Vse to je prepovedano, saj se navedena zakonska določba uporablja neposredno.
Triglavski narodni park je park, ki ima svoj vsebinski temelj v Zakonu o ohranjanju narave. Zato spada problematika lova v TNP tudi v resor ministrstva za okolje in prostor (MOP). V interesu MOP-a, seveda pa tudi države kot takšne in mnogih državljanov, je, da se predpisi, ki se tičejo lova oz. narodnih parkov striktno izvajajo. Zato je potrebno, da se lov v TNP odpravi oz. v novem zakonu določi, da TNP ni lovna površina in to celoten park.
5. Sicer pa je sam lov v nasprotju z ustavo RS kot sledi to v nadaljevanju:
• V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živa bitja del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsako posamezno živali in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Naloga vseh državnih organov je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, zato lov ne more biti dovoljen, kajti lov število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.
• V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država prek lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja se lahko pride samo s pozitivnimi in ne negativnimi, kot npr. pobijanje živih bitij. Ubijanje živali ovira kulturni razvoj Slovenije, saj ubijanje živih bitij ne more spadati v kulturo, vanjo spadajo pozitivne vrednote ne pa ubijanje. Vsak vnos pobijanja živih bitij v družbo ovira tudi skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom.
• 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država z lovom dovoljuje pobijanje živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Lov je tudi v tem pogledu protiustaven. Če je prepovedano oz. protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, to še bolj velja za nasilje kot takšno in vojno.
• 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog je lov nepotreben, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo;
• novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Tudi na populaciji polha v Sloveniji je dokazano, da število pripadnikov neke živalske vrste regulira narava sama in to preko hrane, več kot je hrane, več je prirastka in obratno. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja;
• lov pomeni tudi motenje naravnega ravnotežja ekološkega sistema. Lahko vodi do zmanjšanja ali iztrebljenja živalskih vrst. Lovci naravo uporabljajo, ne pa ščitijo. Vrsta, ki je z lovom ogrožena, se lahko brani tako, da se poveča števiilo rojstev. Rodi se več živali in začarani krog lova in povečanega prirastka se lahko nadaljuje. Lovci v glavnem gojijo živalske vrste, ki so jim zanimive kot plen. Ni tudi pozabiti, da človek mnogim živalim jemlje življenjski prostor in s tem hrano, kar je lahko tudi eden izmed vzrokov za tako imenovano škodo, ki naj bi jo povzročile živali. Mnogokrat pa je tudi lovski pritisk tisti, zaradi katerega živali povzročijo “škodo”.
• Lovci pogosto živali samo obstrelijo. Iskanje, če sploh pride do njega, traja ure in dneve. Do smrtnega strela se obstreljene živali na begu pred lovci ure in dneve vlečejo skozi gozd z raztrganim telesom, razparanim drobovjem in zlomljenimi kostmi. Tudi lovčeve šibre zadenejo številne živali, zlasti ptice, toda te ne umrejo takoj, ker šibre niso zadele življenjsko pomembnih organov. Zaradi poškodb pogosto umrejo šele po nekaj urah ali dnevih. Gre za očitno mučenje živali, ki je direktno protiustavno, saj ustava (72. člen) ne dopušča mučenja živali.
• Lov za prehrano tudi že dolgo ni več potreben. Lov ni kulturna dobrina, kot že navedeno, saj ubijanje živih bitij ne spada v kulturo. Z moralno-etičnega stališča absolutno ni sprejemljivo, da si ljudje zavoljo zadovoljstva prilaščajo pravico ubijati živa bitja, ki prav tako kot oni čutijo in občutijo bolečino. Lov pomeni neke vrste vojno proti živalim, saj lovci npr. samo v Sloveniji letno pobijejo okoli 100.000 živih bitij. 100.000 prebivalcev Slovenije izgubi svoje življenje zaradi bolj ali manj lovskih užitkov oz. sle po ubijanju. Lov prinaša v naravo strah, trpljenje, umiranje, bolezni, škodo in še druge negativne elemente in je zato tujek v naravi. Uničuje živalske strukture in družine, proizvaja invalidne živali in podobno. Vse živali pa imajo pravico do življenja, kajti tudi one čutijo, občutijo, tudi one rade živijo, se veselijo, imajo svoje prijatelje in družine, vse tako kot človek.
• Lov za hrano (divjačina) je zelo rizičen, kajti znano je, da je meso povzročitelj mnogih civilzacijskih bolezni. Zato je lov tudi s tega vidika nepotreben oz. je celo škodljiv, saj je njegov produkt škodljiv za zdravje ljudi. Sicer pa ima človek mnogo druge hrane, ki je neškodljiva in pridobljena na bistevno bolj etičen način.
6. V imenu Društva za osvoboditev živali in njihove pravice pozivam strokovno komisijo, da omenjeni predlog, ki ima sicer status pobude v smislu 45. člena ustave RS obravnava in v novi zakon oz. predlog zakona zapiše, da je lov na celotnem področju Triglavskega narodnega parka prepovedan.
7. Predlagam, da mi sporočite datum seje komisije, ko se bo obravnaval omenjeni predlog, da se je po potrebni udeležim in, če bo potrebno, razložim podani predlog.
Lep pozdrav.
